đinglbelz, đinglbelz, đingloldvej … ow wot fn it iz tu rajd …
Že dva meseca se v velikem loku izogibam šoping centrom in določenim policam v trgovinah, ker si ne želim, da mi karkoli pokvari letošnje praznike. Nekatere trgovine namreč že od začetka oktobra prodajajo okraske za novoletne jelke, adventne koledarčke in umetne smrečice!
S tem ubijajo čarobnost decembra, saj nas v jesenskih (!) mesecih bombandirajo s stvarmi, ki bi morale na plano pogledati šele po Miklavžu. Ne vem za druge – meni pač najeda, da v kratkih hlačah in japankah stojim pod ogromno jelko v enem izmed pohištvenih centrov. Vmes je še Noč čarovnic, Dan mrtvih, Martinovo … in fakin 90 dni!!!
… zato sem zadnjih nekaj tednov skorajda šprintal mimo določenih polic v trgovinah in si zatiskal oči ob vseh časovno neprimernih reklamah. Ni bilo lahko, a mi je uspelo – še vedno sem totalno napaljen in komaj čakam letošnji december! Še nekaj dni in lahko bom začel pisati pismo Miklavžu: “Dragi Miklavž, letos sem bil še posebej priden …”.
Letošnji prazniki bodo (zame) zares nekaj posebnega.
Zakaj? Prvič po 12 letih bom FREJ!
Nekateri poklici pač ne poznajo praznikov, sobot in nedelj in delajo 24/7 vseh 365 dni v letu. Na delovnem mestu smo se med prazniki in vikendi menjavali trije varnostniki. V decembru sem tako poleg običajnih 5 vikendaških šihtov oddelal še kar nekaj prazničnih. Božični večer in božično jutro, Silvestrovo in novo leto … ali pa kar vsega po malem.
Zadnjih ducat let sem tako zgolj opazoval decembrsko vzdušje, zato bom letošnji december dodobra izkoristil!
Kuhanček na Prešercu, romantika ob Ljubljanici, kepanje in postavljanje snežaka za hišo, odpiranje daril, pakiranje daril in Božiček za en dan … KOMAJ ČAKAM!
… december!
Do takrat pa bom užival v prijetnem novembrskem vremenu in čakal na trenutek, da si nadenem božičkovo kapo.
P.S.
Si bil/a letos kaj priden/a?
