Nekoč davno tega, ko je bila Julija še lepljiv zmazek v mojem skrotumu, sva z Manco začela debato o tem, da bi bilo “fino”, če bi se v primeru povečanja družine preselila v večje stanovanje z boljšo razporeditvijo prostorov.
Nekaj mesecev kasneje sva navdušeno lulala po paličicah (ne)sreče in komaj čakala, da na UZ zagledava fižol, ki nama bo spremenil življenje.
BUM! Vesoljček v velikosti grahovega zrna nama je prek meglene ČB fotke sporočal, da je čas, da prodava najino prvo skupno gnezdece ter začneva iskanje in urejanje novega – večjega in boljšega gnezda, v katerem bo dovolj prostora za “grahek” in ostalih 10 otrok, ki jih načrtujeva. #justkidding
Pregledala sva vse ponudbe stanovanj na internetu in ugotovila, da bo potrebno imeti veliko sreče, da dobro prodava najino stanovanje IN najdeva boljše stanovanje za ceno, ki ne bi preveč posilila najinega proračuna …
Najprej je bilo treba prodati najin prvi skupen dom. Stanovanje sva očistila, pospravila in naštudirala vse fotografske trike, ki pomagajo pri privabljanju kupcev.
Nekaj čudovitih fotografij kasneje se je najin oglas že bohotil na eni izmed internetnih strani, na katerih mrgoli nepremičninskih oglasov.
*driiin, driiin …
Telefon je zvonil podnevi in ponoči – ja, dejansko folk kliče ob 11. zvečer – WTF?!
Kar nekaj ljudi je prišlo na ogled stanovanja. Sliši se odlično, kajne? Obetavno?
Hja, velika večina teh “potencialnih kupcev” samo malo firbca.
Tako malo iz dolgčasa hodijo okoli po ogledih in tiste, ki prodajajo stanovanja in so cel dan drgnili tla zato, ker je nekdo pač rekel, da je resen kupec in da išče “točno tako” stanovanje, spravljajo ob živce s stavki: “Ja, ne … Sej midva samo malo gledava …”
Stanovanje sva prodajala več kot pol leta. Optimistično nastavljeno ceno sva spustila nekje do realne in čakala … In čakala …
Prišel je julij, našla sva kupca in našla sva stanovanje za nas.
Potem pa so se začeli popadki …
_
31. avgusta smo imeli dve predaji ključev: en komplet sva oddala, enega pa prejela.
Kar nekaj voženj s kombijem je bilo potrebnih, da smo prepeljali vso našo kramo. Vse, razen notranje opreme, sva naložila v škatle, škatle v kombi in … JUPI, preseljeni smo!
No, ja …
Preselili smo se v polovico hiše v Črnučah.
Sanjski domek še ni čisto sanjski, zato trenutno živimo pri tašči.
Trenutno smo v fazi demoliranja, saj v stanovanje pridejo nova tla, nova kopalnica, nova kuhinja in nove inštalacije – še malo …
________________________
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
