“Kulfotr je prodana duša, Upsija delata sam še reklame, Maza reklamira 1001 shit … Teli blogerji, vlogerji in ostala influencerska srenja so res kr neki. Reklame, reklame in reklame – kdo sploh gleda to?”
Jz to gledam.
Jz rd preberem Anjino izkušnjo o depilatorju, ki ga gledam že dalj časa, a se ne morem odločiti za nakup, ker nisem prepričan, da zadeva res deluje.
Jz rd pogledam Janijov vlog o raftanju, ker me bratec že par let prepričuje, da pridem k njemu na raftanje, a nisem zihr, da je to tut za take pi*ke kukr sm jz (očitno je).
Jz rd posrčkam fotke zvezdnikov iz Zasavja, k mata spet nov plastelin al neko sranje k vem, da bo všeč Đulki.
Včasih pride trenutek, ko se mi kdo zagabi zgolj zato, ker na fejk način prodaja neko sranje. Takrat ga kliknem, s prstkom pobožam gumbek unfollow/unlike in grem naprej čekirat katere izdelke za nohtke uporablja Ivana.
Pametni telefon, GPRS povezava in Internet mi to omogočajo.
Tudi tebi – tudi ti lahko slediš ali ne slediš enemu ali milijardi folka na tem ali onem družabnem omrežju.
Fitneserčki, blogerke, vlogerčki, manekenke … Folk, ki razdaja svoje telo in dušo za tujo zabavo.
Ni ti treba, lahko pa. Prav tako ti ni treba gledati reklam s katerimi se ta folk preživlja in/ali si zgolj pokriva stroške za domene, fotkanja, potovanja, kosila … s katerimi te dan za dnem navdušuje.
Ni ti treba, lahko pa. Dbest, kajne? Kadarkoli lahko nekoga pofollowaš ali unfollowaš, ga polajkaš ali odlajkaš … Kadarkoli!
K A D A R K O L I !
Pišem. Baje mi gre kar dobro.
Fotkam. I suck at it.
Delim nasvete. Razturam!
Sem bloger. …
Vsak (uspešen) bloger pa se nekega dne znajde pred sladko-kislo situacijo, ko mora pretehtati pluse in minuse svojih (poslovnih) odločitev. Nekega dne pride na vrsto prva plačana objava. Pa potem še ena in še ena in … kar naenkrat je blog poln reklam.
Sucks, kajne?
No, ja … lahko je bedno in totalno fejk-lame-bruh, lahko pa se bloger dejansko potrudi in zadevo zapakira v prebavljivo obliko, ter se potrudi, da sodeluje zgolj s podjetji katerih izdelke res uporablja.
Tale druga opcija ima en velik hakeljc in sicer, da od tebe zahteva, da nisi kreten in zadevo pogledaš iz druge perspektive – blogerjeve “morm plačat položnce” perspektive.
Nekoč davno tega sem napisal nadvse hudomušen blog o tem, kako desc pride do več seksa. S sesanjem! Čisto na podnu nekje pa sem besedo sesalec pobarval z modro barvo in nanjo nalepil link do izdelka. To je bilo to!
V le nekaj minutah po objavi sem prejel sporočilo in komentar, v katerih so mi zvesti bralci očitali “prodajanje duše”. Oba sem hvaležno poslal h klikanju gumbov UNlike in UNfollow in si v brke zamomljal nekaj sočnih.
Je svet res poln omejencev, ki povsod iščejo priložnosti za izražanje negativne energije?
Sem Andraž, tole je moj blog KdorToBere in na veliko furam reklame! Jap, to sem jaz – REKLAMATOR!
Moja super-moč je zmožnost pospeševanja prodaje in nabijanja všečkov na Facebooku ter iskanje sledilcev na Instagramu. Zavidata mi Superman in Robin Hood. BatMan niti ne neki baš, ker je poverbov neomejeno keša.
Trenutno sem tako uspešen, da lahko sam izbiram podjetja s katerimi bom sodeloval in zaenkrat lahko zatrdim, da še nisem reklamiral sranja, ki ga ne uporabljam.
Ne še – bi pa za zelo dober denar posodil fris tudi kakšnemu Mercedezu – ne glede na to, da ga nimam!
Če te kaj moti, spokaj :*
… vsem ostalim, ki me imate pa kljub mojim reklamam še naprej radi pa sporočam, da bo kmalu sledilo še nekaj reklam … a ne več, kot bo dbest prispevkov v stilu KTB!
Aja, pa fuuul nagradnih iger bo – to mamo pa tut skor vsi radi, a ni tko?
