KONČNO je sonček. “Prek*eto vreme!” si mislim, medtem ko se voziva proti najinemu drevesu.
– Ja, imava “svoje” drevo. Sluzarja*, pač …
Dan Z
Ground Zero – kraj, kjer bom dahnil usodni: alibibilamojažena in kraj, kjer bo (upam) rekla: dabomtvojaženaomfgimsohappy!.
Upam, da ne bo tak fail kakor zadnjih par zmenkov – od ponesrečenega “gledanja zvezdic” v Thermani Laško (ponoči se v njihovi famozni, na nočnih fotkah zretuširani kupoli vidi le odsev bazena in nič drugega 😀 ) do zmrzovanja na mostu na Soči (kjer je bilo vse zaprto in še do kakava nisva mogla) in …
Dovolj bo – POSITIVE THOUGHTS!!!
Upanje umre zadnje
Upam, da se vse izide, kot sem si zamislil in upam, da ne bo kakšen kreten prišel mimo ravno v tistem trenutku … upam, da česa ne pozabim: sem spakiral fotkič in šatuljico? Čokolado in šampanjec? Hm … nekaj pozabljam.
PRSTAN!
Ohhh, upam … Wtf, kam je šla vsa moja prirojena samozavest? Kje je Hrabroslav, kot ga vsi poznamo?!
Hide And Seek
“Kam pa greva?”
“Lahko sva doma, a veš? Ni treba na silo me nekam vozit samo zato, ker sem omenila, da že dolgo nikamor nisva šla …”
“Piki, pa vem, da nimaš lih denarja na odmet, tako da res ne rabiva zapravljat na veliko – greva lahko samo na sprehodek kam al pa kej no …”
Cel čas se samo hihitam in od/prikimavam. Načrt dejansko deluje in dejansko se ji ne sanja, da bo kmalu postala najbolj srečna ženska na svetu (ok, mogoče sem dejansko MALO subjektiven, kar se te zadnje izjave tiče).
Pot naju vodi na makadam in skozi gost gozd do jase, kjer parkirava. Sedaj ji je že jasno, kam greva: “No, vidiš, da se imava lahko lepo tudi brez denarja.” – namigne ob pogledu na deko, ki jo razgrnem pod najinim drevesom. Še nekaj skočim iskat v avto in se ji pridružim pri izležavanju.
Presedam se, se obračam – obračam tudi njo in čakam, da dojame bistvo: “HALOOO, POGLEJ GOR!” Ni mi jasno, kako NE opazi napisa na drevesu, ki (sicer v tujem jeziku, ampak dovolj jasno) sporoča moje namere?!
Dazed & Confuzed
*Solze*
Zbegan sem. Kaj se dogaja? A je srečna ali kaj drugega? KVA sem zaje*al?! OK, nasmejala se je … Aha, solze so dober znak … Uf, odleglo mi je!
V mikrosekundi, ki je pretekla OD njene prve solzice DO nasmeška in tistega glasnega: “JA!”, sem prebledel, zafarbal, pomodril, skorajda bruhnil in še enkrat zafarbal ter pomislil na vse najboljše in najslabše scenarije, ki se (mi) lahko zgodijo. Adrenalin rush je primerljiv s tistim pred/med/po bungee jumpingu! (ne da bi vedel, ker se bojim višine in me zvije že ob sestopanju z malo višje stopnice, AMPAK predvidevam, da ti lajf nekako takole flashne pred očmi, ko se poženeš v neznano).
Predam ji šatuljico, v kateri je (tudi) prstan in ji ga nadenem na drhteč prst.
To je TO!
ENGAGEd
Cmokanje, objemanje, čekiranje prstana … SREČEN sem!
Neverjetno je pač, kako filing sreče, razbijanje srca, zadihanost, rdeča lička in vse ostalo kar NE mine. Nasmešek na obrazu, raztegnjen od ušesa do ušesa – niti za sekundo ne omaga. Najraje bi kar poklical vse, ki jih imam v imeniku (še tistega modela z oznako “ne dvigaj”, ki mi je prodajal neke mrežne sisteme, ki so drugačni od piramidnih sistemov in zahtevajo samo 1500 € začetnega vložka …) in jim povedal, da sem zaročen.
Ljubim jo.
Zdaj še bolj kot prej.
Najbolj sijoči učki na svetu, najbolj dišeči lasje ever, najlepši nosek v vesolju in omfgtrdilc postavica … WUHUUU! Moja je – za vedno (ok, ni še uradno, ampak sem jo že zaaral)!!!
/Sluzar* mode OFF
___
sluzar -ja m (ū) zaljubljen človek: pretirano sirčkast (cheesy) zaljubljen osebek; čustva: skorajda ogabno zaljubljen (avtorica Špela P., Spodnja Črna)
_____
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
