Ne, tole ni post o tem, kaj je boljše: Levica ali Desnica? Naša politika je totalno v ku*cu!
Tisti na levi niso nič drugačni od tistih na desni, zato je načeloma vseeno, za koga navijaš/voliš/pišeš idiotske fb prispevke: včasih si drek obrišem z levo, drugič z desno roko.
A štekaš – a mi je ratal namignt, da je vse isto sranje?
Vseeno pa včasih kakšen drekec bolj smrdi kot drugi. No, vsaj meni. Včasih med vsem sranjem, ki ga sproduciramo, opazimo kakšnega reees smrdečega. Ponavadi ga je precej težko obrisati z riti, nato pa se še fajn nalima na straniščno školjko.
Še bolj redko, a se zgodi, pa – če dobro pogledamo v školjko – je kateri od teh reees trdovratnih kakcev celo umazan od krvi. JA, tudi to se dogaja – tisti najbolj nadležni kakci nas namreč lahko celo poškodujejo!
Brez skrbi! Dokler je krvav flekec živo rdeče barve, ni panike, za vsa ostala vprašanja pa se obrnite na svojega zdravnika.
Nisem svetovalec za kakec in tole pišem z nekim drugim razlogom: torej, trdovratne kakce pač bolj temeljito obrišeš in večkrat splakneš!
Preden zaključim s kakci, driskami in ostalimi politično obarvanimi temami pa se bom dotaknil še največjega sranja, ki ga je v zadnjem času sproducirala slovenska politična scena.
Ste videli razpis za “slovensko pravljico”, ki so ga objavili v enem izmed straniščnih medijev? Ta na naslovnici zlorablja besedo, ki naj bi pomenila svobodo ljudstva. Pozvali so k ustvarjanju nadvse slovenske pravljice, ki bi otroke “učila” o nevarnostih, ki prežijo na nas.
Podpiranje nestrpnosti, nagovarjanje h kriminalu in podobne bedarije, ki bi jih očitno radi zakoreninili v možgane slovenskih otrok, nimajo mesta na tem blogu in ne bi smele imeti mesta nikjer, razen v beticah kretenov, ki se takšne idiotizme izmišljajo.
ZATO sem si vzel nekaj minut in napisal eno prijetno zgodbico* za vse tiste, ki mislite, da je politika primerna tema za naše male otročke. Zadeva je kid-friendly in jo lahko svojim malčkom berete ure in ure.
Vse osebe v pravljici so izmišljene, zgodba pa je odraz bujne domišljije avtorja, zato nima nikakršne “veze” z dejanskim stanjem v Sloveniji.
Zgodba o sLOVEniji
Za devetimi gorami, za devetimi vodami, za devetimi dolinami in za devetimi kotlinami je stala ena majhna državica, ki so jo imenovali Slovenija.
Že njeno ime je vsem na širnem svetu dajalo vedeti, da je to državica ljubezni. Vsi Slovenci so se imeli radi in so bili kot nekakšna velika, ljubezni polna družinica.
Vedno nasmejani, ljubeči in srčni Slovenci so z veseljem in z odprtimi rokami sprejeli vsakogar, ki se jim je želel pridružiti. Seveda so bili enako ljubeznivi tudi do vseh tistih, ki so prišli v Slovenijo le na obisk ali pa samo malo pošpegat, kako in kaj se dogaja v najlepši državici na svetu.
Sovraštvo in nasilje sta bila Slovencem tuja. Kriminala ni bilo, spore pa so reševali na povsem slovenski način: z ogromno ljubezni.
Včasih, a redko, pa je tudi v Sloveniji zagrmelo. V tako veliki množici ljudi pač kdaj pride tudi do nesoglasij.
Nekoč sta se dva Slovenca (Milan in Janez) sprla, ker sta oba hotela narediti čimveč za svoje sodržavljane. Ogromen spor je zajel vso državico.
Za težave v Sloveniji je izvedel ves svet in z začudenjem so opazovali spor najbolj ljubečih ljudi na svetu. Majhna kokoškasta državica je bila prvič v zgodovini razdeljena: eni na levi, drugi na desni.
Janez je hotel, da bi se vsi Slovenci imeli super-duper-omfg-dbest-fajn, Milan pa je želel, da bi bilo vsem megastično-fulkul-epic-bombastično. Oba sta nadvse ljubila svoje Slovence in sta zato padla v napeto razpravo o tem, kaj je boljše za slovenski narod. Pogajanja so se vlekla več dni. Na koncu sta se Janez in Milan objela in obljubila, da bosta skupaj pomagala (še) izboljšati Slovenijo.
Spoznala sta, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo največ in da so spori le neumno trošenje energije, ki bi jo lahko vlagala v ljubezen in izboljšave.
Vsi Slovenci so se objeli in rajali še dolgo v noč.
Not bad, huh?
Not true, also … ampak za lahko noč je pa čisto primerna!
