V pričakovanju enega največjih slovenskih praznikov so vse oči že uprte v koledarčke. Vsi komaj čakamo prvi (1.) november – dan mrtvih in upamo, da si vlada s stroko zadnjo sekundo ne premisli in nas vse spusti na pokopališča.
Uf, samo še 1 dan – komaj čakam, da širom Slovenije spet prižgemo milijardo sveč in še enkrat več pripomoremo k pravi pravcati okoljski katastrofi v obliki napol požganih cenenih sveč, ki bodo še tisočletja onesnaževale naš planet.
Se splača – kako pa bi drugače prešpijuniral vse nove grobove, pošinfal vse neurejene šopke in podebatiral z znanci in neznanci iz vseh koncev in krajev? Prvi november je dbest!
A november pride šele jutri! Danes – na zadnji oktobrski dan – pa praznujemo nekaj drugega: danes se obeležuje pomemben dan za Slovenijo, to je Dan reformacije. Ta dan vsa Slovenija veliko bere, govori se zgolj slovensko besedo in tako ali drugače se spominjamo Primoža Trubarja, ki je reformiral našo deželico ter slovenski jezik že davnega leta 1550.
Primoža bolj kot ne poznamo le Slovenci, a to ne pomeni, da danes ne rajajo tudi drugod po svetu. V Ameriki na zadnji oktobrski večer praznujejo Noč čarovnic oz. “Halloween”. Praznik, ki nima veze z našo reformacijo, a postaja vse bolj popularen tudi pri nas. JBG, smo pač izbrali napačen datum za praznovanje reformiranja jezika in teh zadev – Halloween je zakon! Predvsem mladi so nad čarovnicami in žurkami v počastitev le-teh vsako leto bolj navdušeni.
Medtem starejša generacija opominja, da že imamo praznik, kjer se vsi oblečemo v slutty oprave – pust. Ob tem babice in dedki sicer pozabljajo na dejstvo, da je vsako leto manj pustnih šem, ker dotične babice ne pečejo več krofov in pri “žohanju” od vrat do vrat ne dobiš več nobenih pametnih sladkarij – pust tako iz leta v leto, kljub prizadevanju mnogih, tone v pozabo.
V “želji po ohranitvi običajev” s kančkom tendence po vsiljevanju osebnih mnenj, se konec oktobra vsako leto znova napiše 1001 prispevek o tem, kako mladi nepremišljeno zapostavljajo svojo kulturo in pozabljajo na slovenske korenine.
Anti-halloween skeptiki so proti amerikanizaciji slovenskih običajev, ob tem pa poudarjajo slovensko integriteto in vsesplošno znano nezainteresiranost Slovencev pri prevzemanju tujih običajev in šeg.
Dobro namreč vemo, da večina praznikov in običajev izvira prav iz Slovenije. Tako smo Slovenci izumili Dedka Mraza IN Miklavža. Tudi Božiček in Velikonočni Zajček sta bila rojena na slovenskem podeželju in sta šele kasneje svoje poslanstvo prenesla v širni svet onkraj meja naše čudovite deželice. Kajne?
Slovenci smo res nadvse zanimiv narod. V februarju bi se oblačili v Kurente in (po zadnji modi) Supermene, čeprav smo že 5 let nazaj dokončno pregnali zimo (moja hčerka je stara štiri leta in je v življenju videla manj snega, kot ga potrebujemo za izdelavo miniaturnega Olafa – trust me, I tried) in ni več nikakršne potrebe po pustnih šemah … na drugi strani pa se zgražamo nad mladino, ki uživa v Halloween žurkah, ki imajo preprost namen: druženje s prijatelji IN zabavo. Nihče ne praznuje obuditve čarovnic, nihče ne prakticira črne magije (procent tistih, ki to počnejo, je najboljši matematični približek 0) in nihče ne kliče duhov – razen tistih, ki bi radi prestrašili svoje punce in si tako zagotovili stiskanje z le-temi.
Vseeno pa gre Noč čarovnic v nos mnogim. Saj vem – Noč čarovnic ni cerkveni praznik in mnogim ni razumljivo, zakaj bi nekdo sploh praznoval v čast izmišljenim likom (v tem primeru so to čarovnice), ki že stoletja burijo domišljijo teh in onih … ampak to so ponavadi isti ljudje, ki (že dan kasneje) prižigajo svečke v upanju po magičnih lastnostih njihovega “čarovnika”.
Kaj če bi rajši za en podaljšan vikend pozabili na razlike in prihranili prepire za kdaj drugič?
Že v torek bodo novice polne vsebin, o katerih se bomo lahko kregali!
… do takrat pa uživajte v branju knjig ali/in gledanju grozljivk ter rezanju buč – žurke (tudi) letos tako ali tako odpadejo.
