Preden sva postala starša, sva prepotovala že dobršen del sveta. Vedno v lastni režiji, vedno v slogu backpackanja, vedno v low-budget izvedbi. Od spanja s ščurki na Kostariki do transporta z nočnimi vlaki v Indiji, vse skupaj je bila ena velika avantura.
To pot pa bo precej drugače, ker gre z nama Julija, ki je mlajša od 2 let. Dneve bomo morali prilagoditi njej, njeni rutini, opoldanskemu počitku in večernemu odhodu v posteljo. Zato prav veliko vnaprej nismo planirali. Vemo, kje bomo prvih par noči prespali in kaj si bomo okvirno ogledali na Baliju. Ne vemo pa še, kam nas bo pot popeljala naprej. Proti Lomboku in na otočke Gili? Ali pa morda na otok Nusa Penida, Nusa Dua ali Nusa Lembongan? Vse bo odvisno od trenutnega navdiha, beri: od Julijinega razpoloženja. Vem, da bo za precej hipersenzibilnega otroka v Indoneziji kar veliko novih okoljskih dražljajev. Novi vonji, zvoki, vse te barve, gneča, hrup. Upam, da se bo uspela hitro sprostiti in preprosto uživati.
Je pa načrtovanje potovanja s tako majhnim otrokom odprlo en kup dilem. Ali vzeti voziček marelo s seboj, kaj pa otroško čelado, če si bomo izposodili kolesa ali skuterje, a sploh imajo otroške sedeže na kolesih, kaj pa otroški sedeži v taksijih, kako rešiti vse te zagate?
Zaenkrat sva se odločila, da poleg osnovnih poletnih oblačil in obutve (najpomembnejši kosi med njimi so zagotovo kapica oz. klobuček ter majice z UV-zaščito) s seboj vzameva nosilko in nahrbtnik za nošenje otroka. Ne bova pa vzela čelade, plavalnega obroča oz. rokavčkov in vozička marele.
Vseeno bomo napakirali kar v dva velika nahrbtnika, saj se bomo tako lažje selili z ene na drugo lokacijo. Počasi že nabirava zadeve na kup in videti je, da bo treba pred tlačenjem v nahrbtnike narediti še kar precej selekcije. Sicer pa … če vzamemo kopalke, osebne dokumente in kreditno kartico, smo pripravljeni za vse.
Počasi sestavljam tudi seznam obveznih potrebščin, ki jih moram spakirati v ročno prtljago. Knjige, barvice, duda, sadne kašice in preste za prvo krizo ter tablica s Čuki, Mašo in medvedom in posnetki z Animal Planeta za vse nadaljnje krize.
Vsekakor je načrtovanje potovanja z majhnim otrokom večji zalogaj kot kadar koli do sedaj. Ogromno prtljage ter še več dilem in strahov. Upam, da bo tudi stopnja uživancije najmanj dvojna.
