Odpreš oči, a nič ne vidiš. Le megleni obrisi in utripanje modrih luči. Zapreš oči in streseš glavo.
“GOSPOD! GOSPOD, A ME SLIŠ…”
Odpreš oči, a še vedno vidiš zgolj obrise. Kaj se je zgodilo? Spomniš se odlične račke, ki jo je spekla tašča in nerganja otrok nad rdečim zeljem … Spomniš se kozarca vina in …
Odpreš oči.
“GOSPOD, KOLK PRSTOV VIDTE? A ME SLIŠTE?”
“Kaj? Kva se dogaja? Kje …”
Obrneš se k ženi. Ni je na sedežu. Obrneš se nazaj, da bi preveril, kako sta otroka. V hrbtu te zbode neznosna bolečina, zajavkaš in …
Zbudiš se šele v bolnišnici. Ob postelji sedi žena, otroka se igrata na tleh.
“Kva se je zgodil?”
“Nesrečo smo mel …”
“A STE VSI V REDU?!”
“Ja, mi smo kul. Ti maš zamaknjen vretenc, ampak bo v redu …”
“Uf, sam d je vse kul!”
“Umrla je … Umrla je na kraju nesreče … z dojenčkom je baje vse v redu …”
Ne slišiš je. Gledaš jo in vidiš, da premika ustnice, a je ne slišiš. Joka. Zgrudi se nate in joka. Kriči. Ne slišiš je, a čutiš njene krike, ki pretresajo tvoje telo: “Kaj si storil? KAJ SI STORIL?!”
Poskušaš se spomniti, kaj se je zgodilo … večerja, par kozarčkov vina …
*reset*
Danes je Martinovo. Kaj to pravzaprav pomeni? Kaj je Martinovo?
Vse skupaj se je začelo že dolgo pred prihodom najbolj slavnega hipija – pijanci so namreč še starejši od Cerkve! Fara je zadevo prevzela in malce spremenila, prvotni koncept “žegnanja” vina pa ostaja vsaj približno podoben tistemu, ki so si ga zamislili nekje v pradavnini = vino se spremeni v mošt, potem pa vsi tekmujemo, kdo ga bo popil več.
Skozi leta koncept Martinovega ostaja praktično nespremenjen: nabašemo se z dobrotami, ki jih zalijemo z izdatnimi količinami vina. Taki pač smo – vino je zakon in tudi dejstvo, da danes (skorajda) nihče več nima svoje trte, ni ovira. Lažje je kupiti nekaj steklenic vina, kot opravičiti obstoj trte, ki pleza po blokovski fasadi.
Včasih so se ga nažgali ko mambe in ležali vsak v svojem kotu do streznitve (morda je kdo poskusil pripešačiti do svoje kolibe), danes pa je situacija precej drugačna!
Težava nastane, ko se pijani odpravimo domov. Edine trezne osebe so ponavadi otroci, ki pa nimajo vozniškega dovoljenja. Doječih mater je premalo, da bi razvozile vse pijane Slovenčke – pa tudi, če bi jih bilo dovolj … saj veš: “… bolš jz koma prbit pa brez ene noge, kukr d baba voz …”.
Taksi je drag, sprehod pa ne pride v poštev.
Povprečen Slovenec se praviloma odloči, da bo kljub (pre)več kozarčkom popitega vina, sedel za volan.
Sam, s svojo partnerko, morda s celo družino. Najbrž bo vse v redu, ker so doma le nekaj kilometrov stran. Najbrž se ne bo zgodilo nič neprijetnega, še policijska kontrola ga ne ujame … Najbrž?
Spil si tri kozarce vina. Najbrž se počutiš odlično. Najbrž niti razmišljaš ne o taksiju. Najbrž boš (kot ničkolikokrat poprej) domov prišel brez problemov. Otroka boš dal spat, s partnerico bosta skočila pod tuš in mirno zaspala – jutri je spet ponedeljek, blah!
Najbrž bo vse v redu. Najbrž ..?
Statistično gledano pa nekdo najbrž danes ne bo imel te sreče. Nekdo najbrž ne bo prišel varno domov. Nekdo bo najbrž zakrivil prometno nesrečo in nekdo bo najbrž čisto po nedolžnem nastradal. Nekdo najbrž ne bo dočakal ponedeljkovega jutra. Najbrž …
Ne vozi, če si pil!
Obstaja 1001 razlog, da ne sedeš za volan – eden glavnih je ravno alkohol!
Pomisli na posledice …
Ne mislim na kazen, ki ti jo bo napisal zlobni policist, ne mislim na spraskan avto, ki ga boš butnil na sosedovo škarpo.
Pomisli na nepopravljive posledice!
Pomisli na gospoda, ki ga boš prikoval na voziček!
Pomisli na punčko, ki bo ostala brez mamice!
Pomisli na svojo ženo, pomisli na svoje otroke!
POMISLI in NE VOZI VINJEN!
Čas je, da se zavemo odgovornosti, ki jih prinašajo naša dejanja. Sprejemanje posledic NIMA nobenega pomena! Stremeti bi morali k temu, da naša dejanja ne bi vodila do situacij, ki so nevarne za nas in za druge.
Naj bo letošnje Martinovo v znamenju ljubezni do dobre hrane, dobrega vina in prijateljev ter sorodnikov. Naj bo manj krvavo, kot tista leta poprej! Naj Martinovo ne postane Mrtvinovo!
#dontdrinkanddrive
#nevozivinjen
#nulanula
