“A se vidva zadne cajte ful več kregata … al se sam men zdi?”
To vprašanje že nekaj dni odmeva v moji glavi: se res več kregava? Midva?!
Midva se običajno ne kregava. Nimava tihih maš, ne jebeva si mamic in se ne zmerjava. Oba točno veva, katere besede bolijo in jih ne izrekava. Besede namreč (lahko) bolijo – celo bolj kot udarci. Med partnerjema more vedno biti (vsaj) toliko spoštovanja, da se določenih stvari ne govori/počne.
Najina prerekanja niso omejena na kraj in čas. Imava le eno pravilo: pred spanjem morava biti “pobotana”. Brez cmoka za lahko noč ni spanja!
O mnogo rečeh imava različno mnenje in že najmanjša stvar je lahko povod za diskusijo – fora je le v tem, da se ne prepirava, ampak dejansko izmenjujev mnenja. Vsak zagovarja svojo teorijo toliko časa, da eden popusti in načne drugo temo. Ha, ha! Ne pravim, da sva kot dve tečni babici, ki ne odstopata od svojih prepričanj. Velikokrat sva odprta za predloge in sprejemava dejstvo, da nisva vsevedna, a vseeno goreče zagovarjava vsak svoj prav.
Nisva si enaka … še podobna si nisva! Imava res čisto različna mnenja o 1001 stvari in ob vsaki “diskusiji” se oba (na)učiva kaj novega. Sprejemava dejstva in jih nekako vkomponirava v najina razmišljanja. Redko eden drugemu (uspešno) spremeniva mnenje, a to naju ne odvrne od tega, da bi poskušala.
Ne kregava se, ne prepirava se, ne fajtava se … Vse skupaj je videti bolj kot nekakšen debatni krožek ali pa soočenje dveh (vljudnih) političnih kandidatov. To so lahko po več ur dolge debate o najbolj banalnih stvareh. Ne gre za prepire – nisva eden tistih parov, katerih zveze obstajajo zgolj zaradi prepirov, ki jih rešujejo s fukom – ne, nisva taka. Priznam, ne bi se branil kakega make-up seksa, a v najinih malih “vojnicah” ni časa za seks. Takrat še jaz nisem razpoložen za akcijo. #tečnkbabazmenstro
Vseeno pa (tudi jaz) opažam, da se zadnje čase precej več prepirava. Majhni prepirčki prekinjajo pesem sreče, ki igra v našem veselem domu. Majhni in povsem nepomembni prepirčki o še bolj majhnih in še bolj nepomembnih stvareh, ki … Vrtec, smrkli, šiht, šiht 2, položnice, posoda v stroju, štunfi na tleh … to in ono. Vse je lahko povod za prepirček. Ne, to niso več zgolj debate, niso več soočenja in niso več prijateljska prerekanja o tem, kaj je boljše/slabše …
Gre za čisto prave prepirčke.
Z otrokom pride nek dodaten stres, a Julija ni ničesar kriva.
Kriva sva midva. Midva sva tista, ki se prepirava. Midva sva tista, ki jamrava, teživa, tečnariva in najedava … eden drugemu. Zakaj? Ne vem. Velikokrat se zalotim, da sem tečn ko drek. Velikokrat ne vem, zakaj. Velikokrat nekako lebdim nad svojim telesom in se gledam, kako bom zinil neko bedarijo, ki bo razjezila Manco. Zakaj? Ne vem!
Največkrat gre za občutek nemoči. Npr. ob treh ponoči, ko ima Julija že 4. dan zapored visoko vročino in se skregava o tem, kaj bi bilo najbolje narediti. Nihče od naju ne ve, kaj bi, a vseeno absurdno eden od drugega pričakujeva nek odgovor, ki bi rešil situacijo. Debilno, kajne?
Verjamem, da nisva edina – imam oči in za silo delujoča ušesa – vem, da nisva edina!
S čim midva pomiriva najine strasti?
Slej ko prej se eden od naju zave idiotskosti situacije in požre svojo trmo. Dotik, objem, poljub ali pa kar vse troje – vsi prepiri so v trenutku pozabljeni.
Vsaka zveza je sestavljena iz vzponov in padcev.
Vsak odnos je poln lepih in manj lepih trenutkov.
Vsak dan je nabit s situacijami – takimi in drugačnimi – in samo od vaju je odvisno, kako ga bosta preživela.
Ne pozabi: Vsako ljubezen je treba negovati! #cheezyaf
Bla, bla – pametovanja je konec: objemi svojo boljšo polovico … nato pa se lahko skregata o tem, kateri puding je boljši: vanilija ali čokolada?
