D.I.L.F.

#iščese

Iščem … navdih?
Baje?

Število objav na blogu je močno padlo. Zakaj? Še sam ne vem. Ni navdiha. Ne vem, o čem bi pisal.
Dejstvo je, da nisem eden tistih, ki lahko v tri dni nabija o tem, kaj ima Julija oblečeno, kaj Julija papca in kaj Julija kakca. No, lahko bi pisal tudi samo o tem, a bi ob tem razmišljal zgolj o šestilu, ki bi si ga (večkrat) zapičil v roko, z namenom, da se odvrnem od pisanja takih prispevkov.
To nisem jaz. Za to se lahko obrnete na 243482010415 drugih mamic in 91 drugih očkov – nekateri med njimi ves čas pišejo o takih zadevah.
Jaz se pač ne morem sprijazniti s tem, da bi večino mojih prispevkov sestavljale take vsebine.
Sori – zaenkrat tale blog ni moj vir preživetja in zaenkrat še lahko odločam, kaj in kako bo napisano/objavljeno na njem.

Iščem … samega sebe.
Baje?

Slišim, da je moj glavni problem (to je razlog, zakaj nimam materiala za objave) to, da se “bremzam”. Pravijo, da se “držim nazaj” in ne (na)pišem tistega, kar zares mislim.
Ne bom rekel, da to ni čisto res. Fora je v tem, da če bi napisal vse tisto, kar si mislim, bi se pod mojimi objavami začelo dogajati vse tisto, česar ne maram.
Rad imam ljudi, ki razmišljajo s svojimi glavami … ne maram pa pretepanja po komentarjih.
Vsi poskusi virtualnega obračunavanja (do sedaj je bil le eden) so bili izbrisani in sankcionirani. Tako bo tudi v prihodnje.

Več kreganja = več klikov!
Res je, a bi rad živel v prepričanju, da ne podpiram sovraštva in širjenja negativne energije.
Da, tudi jaz sem kreten, ki kdaj pokaže sredinca in tudi jaz rad komu po?ebem materino dušico – sem pač človek.
… a to ne pomeni, da bi rad “vplival” na ljudi na tak način.
Dnevno lahko brez težav zanetim vsaj eno vojno med temi in onimi. Reach bo šel v vesolje, cifre bodo rasle …
… a to ni moj cilj.

Rad bi vplival na ljudi. Rad bi POZITIVNO vplival na ljudi!
Rad bi, da daruješ 10 centov random dobrodelni organizaciji. Rad bi, da babici v 2. nadstropje neseš vrečke iz trgovine. Rad bi, da tudi ti širiš pozitivo in rad bi, da #kdortobere (p)ostane kraj, kamor se folk pride razbremenit in od koder folk odide z nasmeškom!

Eto – vem, kaj bi rad … zdaj pa samo še nagruntam, o čem bom pisal, pa smo na konju!