Day 9: Weeed
Intro
Preskočimo opisovanje sobe (ki v dnevni svetlobi začuda ne izgleda kot kulisa za grozljivko) in odletimo mimo dejstva, da imava prvič, odkar sva na honeymoonu, dovolj vode za tuširanje, pranje cunj in IZPLAKOVANJE wc-ja, preskočimo podatek, da sva se prvič prebudila v oblačno jutro, se izognimo razlagi o Italijanu na recepciji info centra, ki govori v kodah (»u shuda tejka dabajka to dabicha«), pozabimo na spoznanje, da so zaprli poslovalnico Western Uniona (= ne moreva do nakazanega denarja!), se rahlo ustavimo na podatku, da sva najela kolesa (5$/day), iiinpohodimo bremzo!!!!, ker M resno razmišlja, da bi najbolj »zájebanga« črnca daleč naokoli prosila za en dim.
Ganđa, maaan! (When in Rome)
»A ti to resno? Pejt mu rečt, ja! HAHAHA …« se smejim, ker mi je jasno, da nima jajc za kaj takega.
ALI PAČ?
Par minut kasneje pride nazaj vsa nasmejana. »PRŽILA SM!«
»PURA VIDA!« – greš do zavaljenega dilerja (obkroženega z nabitimi tipi) pa mu rečeš, da bi en dim, da vidiš kakšen je filing. Ti da par dimčkov SVOJEGA đointa, ti pa odideš … aja, ne – še prej mu rečeš, da je zanič oz. da ti ni všeč.
In mirno odkorakaš do svojega belčka, ki mu ne manjka veliko, da bi vsaj na enem delu telesa postal rjavček …
»Bedno je blo. Greva.« reče mirno in zleze na kolo.
Itsy Bitsy Spider …
Ni mi treba reči dvakrat – že sva na poti.
Čudovit izlet s kolesom vsaj delno kvari spoznanje, da se na telefonskih kablih, ki se vijejo ob/nad cesto, zadržuje ogromno število nadvse ogabnih 10+ cm velikih, črno-rumenih, svetlečih pajkov.
Ogabnih pajkov, ki so ogabni. Blah, #ogabno.
Location, Location, Location
Vse skrbi prežene vonj po pečeni govedini, ki me zadane v trenutku, ko prideva na plažo. Parkirava kar se da blizu»čevaparne« in si takoj po hitri osvežitvi v razburkanem morju privoščiva goveji zrezek po karibsko. Med žvečenjem odličnega kosila opazujeva nerodnega lenivca, ki se leno premika po drevesu navzgor in navzdol. A dinner and a (slow-motion) show!
Mić Bukenon
Vsaj 45 minut kasneje (never forget empanjada) se zbašem v vodo.
Ravno se valjam po valovih, ko se spogledava s starejšo damo, katere joški so rahlo zapustili svoje mesto v kopalkah. Obrnem se proti M in se smejim.
Kisel nasmešek, ki ga ponavadi nameni mojim »nesmešnim« šalam, se vse bolj obrača navzgor in počasi začenjam slutiti, kaj se dogaja. Voda, ki jo je val vrgel globoko na obalo se hitro umika.
Vsi poskusi, da bi ubežal, so neuspešni, noge imam zabetonirane globoko v mivko.
Obrnem se proti morju in BAAAAM!
…
Ne vem, kaj boli bolj – M smeh ali mivka, ki jo neprostovoljno kopičim v vseh odprtinah telesa.
Happy Hour/S
S plaže se vrneva ravno pravi čas, da ujameva Happy Hour v bližnjem barčku. Osemnajst kilometrov kolesarjenja na medenih tednih pri 30+ stopinjah je potrebno nagraditi.
Dva koktejlčka kasneje se odpraviva po darila za ubožčke, ki naju pogrešajo v daljni, mrzli Sloveniji.
Izbira je res ogromna – prostora v nahrbtnikih pa bolj malo, zato se osredotočiva na majhne in zelo drage zadeve (kdor to bere in NI prejemnik darilčka – it’s a joke: vse, kar sva kupila je bilo res skoraj zastonj pa še to sva »scenkala« cene 😉 ).
Shopping utruja in lakotni, zato zavijeva v bližnjo (priporočeno) restavracijo.
Lokalne specialitete (A) in italijanska hrana (avanturistka M!) le delno zadovoljijo najina sicer lačna želodčka.
Double > Multi > Ultra > Mega > MONSTERKILL
Dobila sva ravno dovolj energije, da sva se v hostlu lahko spopadla s komarji. NE PRETIRAVAM, ko rečem, da je M ubila vsaj 20 komadov … pa je še vedno bzzzzzjalo, ko sva ugasnila luč.
_____
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
