V pričakovanju enega največjih slovenskih praznikov so vse oči že uprte v koledarčke. Vsi komaj čakamo prvi (1.) november – dan mrtvih in upamo, da si vlada s stroko zadnjo sekundo le premisli in nas vse spusti na pokopališča. Uf, samo še 2 dni!
Odštevamo minute, ure …
Medtem se nekaterim še bolj mudi, saj komaj čakajo na praznik dan prej – na zadnji oktobrski dan praznujemo dan reformacije. Ta dan vsa Slovenija veliko bere, govori se zgolj slovensko besedo in tako ali drugače se spominjamo Primoža Trubarja, ki je reformiral Slovenijo ter slovenski jezik že davnega leta 1550.
Na drugem koncu sveta v Ameriki pa na zadnji oktobrski večer praznujejo Noč čarovnic oz. “Halloween”, ki postaja vse bolj popularen tudi pri nas. Predvsem mladi so nad čarovnicami in žurkami v počastitev le-teh vsako leto bolj navdušeni.
Medtem starejša generacija opominja, da že imamo praznik, kjer se vsi oblečemo v slutty oprave – pust. Ob tem sicer pozabljajo na dejstvo, da je vsako leto manj pustnih šem, ker babice ne pečejo več krofov in pri “žohanju” od vrat do vrat ne dobiš več nobenih pametnih sladkarij – pust tako iz leta v leto, kljub prizadevanju mnogih, tone v pozabo.
V “želji po ohranitvi običajev” s kančkom tendence po vsiljevanju osebnih mnenj, se konec oktobra vsako leto znova napiše 1001 prispevek o tem, kako mladi nepremišljeno zapostavljajo svojo kulturo in pozabljajo na slovenske korenine.
Anti-halloween skeptiki so proti amerikanizaciji slovenskih običajev, ob tem pa poudarjajo slovensko integriteto in vsesplošno znano nezainteresiranost Slovencev pri prevzemanju tujih običajev in šeg.
Dobro namreč vemo, da večina praznikov in običajev izvira prav iz Slovenije. Tako smo Slovenci izumili Dedka Mraza IN Miklavža. Tudi Božiček in Velikonočni Zajček sta bila rojena na slovenskem podeželju in sta šele kasneje svoje poslanstvo prenesla v širni svet onkraj meja naše čudovite deželice. Kajne?
Slovenci smo res nadvse zanimiv narod. V februarju bi se oblačili v Kurente in (po zadnji modi) Supermene, čeprav smo že 5 let nazaj dokončno pregnali zimo (moja hčerka je stara tri leta in je v življenju videla manj snega, kot ga potrebujemo za izdelavo miniaturnega Olafa – trust me, I tried) in ni več nikakršne potrebe po pustnih šemah … na drugi strani pa se zgražamo nad mladino, ki uživa v Halloween žurkah, ki imajo preprost namen: druženje s prijatelji IN zabavo. Nihče ne praznuje obuditve čarovnic, nihče ne prakticira črne magije (procent tistih, ki to počnejo, je najboljši matematični približek 0) in nihče ne kliče duhov – razen tistih, ki bi radi prestrašili svoje punce in si tako zagotovili stiskanje z le-temi.
Vseeno pa gre Noč čarovnic v nos mnogim. Saj vem – Noč čarovnic ni cerkveni praznik in mnogim ni razumljivo, zakaj bi nekdo sploh praznoval v čast izmišljenim likom (v tem primeru so to čarovnice), ki že stoletja burijo domišljijo teh in onih … ampak to so ponavadi isti ljudje, ki (že dan kasneje) prižigajo svečke v upanju po magičnih lastnostih njihovega “čarovnika”.
Kaj če bi rajši za en vikend pozabili na razlike in prihranili prepire za kdaj drugič?
Že v ponedeljek bodo novice polne vsebin, o katerih se bomo lahko kregali!
… do takrat pa uživajte v branju knjig ali/in gledanju grozljivk – žurke letos tako ali tako odpadejo letos.
