Prvič, ko sem pojamral čez dejstvo, da moj otrok “skoz samo spi”, sem vedel, da bom nekoč fejst pogrešal trenutke tišine, ki postajajo vse bolj redki in re… NE HECAM SE – v tem momentu se je začel huronski jok!
… Lažni alarm – to so sosedi. No, pa še imam nekaj minut, da natipkam tisto, kar sem hotel …
________________________
DUDA?
Glede uporabe dude imava vsak svoje, a precej podobno mišljenje – nisva ZA, zaenkrat sva bolj PROTI.
Morda ni najbolj sočutno, da sveže previto, nahranjeno in nezaspano dete (le) nežno vzamem v objem in gledam, kako se dere. Morda tudi ni najbolj sočutno od nje, da se dere – čeprav ji nič ne manjka.
V vsakem primeru se znajdem v nekem začaranem krogu sočutnih in nesočutnih akcij in reakcij, ki se (zaenkrat) končajo z atijevo trmo.
Dude (še) ne bo!
Razlogov za moj odpor do kavčukastega pomirjevala dojenčkov je več:
a) Zobar ni poceni!
Duda (ali prst ali karkoli drugega) lahko povzroči nastanek odprtega ugriza … Poleg tega, da to ni “zdravo” za otroka, tudi nočem, da ima moj otrok nasmeh kot pošast iz kakšne grozljivke.
b) Duda enkrat, duda vsakokrat!
Kako preprečiš dejstvo, da bo otrok vsakokrat želel dudo? Ne želim si, da bi imela dudo 24/7 …
Da ne govorim o težavah, ki nastopijo, ko se ati odloči, da je pri 8 letih dovolj “dudanja”.
c) Debil(no).
Vsakič, ko vidim otroka z dudo (govorim o OTROCIH, ne dojenčkih), pomislim na to, da je tak otrok razvajen.
Ja, vem, da sem jaz tisti, ki je butast, ker tako misli, ampak tako pač je.
Ljudje tako odreagiramo – kot naprimer, ko jaz komu povem, da slabo slišim … In se v tistem trenutku začne z mano pogovarjati, kot da sem malce prizadet. Halo, nisem butast (khm 😀 ), samo slišim slabo.
No, tako jaz diskriminiram, ko vidim otroka z dudo … Ali pa otroka brez dude in z razfu*animi zobmi. Sem pač kreten, jbg. Vsaj dude nimam!
d) Zarečen kruh.
Priznam: sta že bila dva trenutka, ko sem skorajda posegel po dudi, a sem si zadnji trenutek premislil samo zato, ker vem, da bi od vseh poslušal pametovanja o tem, kako sem veselo razlagal, da moj otrok ne bo imel dude.
e) EW!
PRIZNAM: VČERAJ SEM JI DAL DUDO!
Samo za dve sekundi, da sem se prepričal, da ji dejansko nič ne manjka.
Pogled na mojo princesko, ki v ustih drži dudo … Videti je … Ne-najlepše!
No, duda je romala nazaj v omaro (JA, imava jo za “vsak slučaj” – hinavsko, kajne?), Julija se je pomirila in vse je bilo v najlepšem redu.
________________________
Po 15 dneh še vedno vztrajamo brez dude (in prstov …).
Včasih je glasno, včasih srce parajoče …
Zaenkrat smo (še) brez dude!
Kaj pa ti? Imaš dudo? Ne? Kaj pa tvoji otroci?
________________________
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
