Miklavž, Božiček in Dedek Mraz so pospravili svoje praznične uniforme in se utrujeni zavlekli vsak v svoj kot. Pripada (upravičeno) jim nekaj dni dopusta, potem pa se začnejo priprave na december 2018.
Vsi trije se še spomnijo časov, ko so počivali od januarja pa vse do oktobra, nato pa na hitro pripravili nekaj skromnih daril, ki so jih en(ega) za drugim dostavili v domove otrok po celem svetu. Njihova glavna skrb je bila švercanje pomaranč iz Makedonije, vse ostalo pa je teklo kot po maslu.
Včasih je bil Miklavž fertik že nekaj ur pred zoro, danes pa tako kot Dedek Mraz in Božiček gara celo noč in kljub izdatni pomoči staršev včasih komaj prehiti sončne žarke …
DA, otroci dobivajo vse (pre)več daril … DA, darila so vse bolj razkošna …
… in
NE, to NI še en tak post.
To ni post o tem, kako si mi letos nismo podarili ničesar in smo si zaželeli le dobre želje, se samo objemali in cmokali ter na vse načine zavračali potrošniško mrzlico, ki neusmiljeno napada vse tri “praznike”. Niti ne bom govoril o tem, kaj glamuroznega se je skrivalo pod našo smrečico …
Ne, to ni tak post.
Z objavo sem namerno počakal do danes (ko so prazniki že mimo), ker nisem želel dregati v Christmas Spirit oziroma uboge ostanke le-tega.
V tem času sem opazoval trend objav na različnih družabnih omrežjih – očitno poznamo samo dva ekstrema: pri obeh gre za pretiravanje, ki vodi v še več pretiravanja. Če se še tako trudim, sploh ne morem razumeti vzgibov, ki ljudi pripravijo do enega ali drugega.
Ne razumem, zato sprašujem …
Misliš, da koga zanima, kaj si kupila svojemu sinu, kaj je tvoja mama kupila tvoji sestri in koliko € ste zapravili za vsa vaša darila?
Ravno s tem ne-prikritim hvalisanjem našim otrokom privzgajamo idiotska prepričanja, da je denar (oz. v tem primeru darila) bolj pomemben od vseh ostalih nematerialnih stvari, ki nas obkrožajo! Da so tisti bogati vredni več in da so tisti, ki si česa ne morejo privoščiti, vredni manj.
Misliš, da koga zanima, da si letos niste podarili nič in da ste samo delili objeme in poljube?
Ponavadi tole logiko prakticirajo tisti, ki svojim otrokom skozi celo leto nakupijo za dve trgovini igrač in ostalega nepotrebnega sranja – “Naš pa letos za Božička ni dobil NIČ! … Samo 15. decembra se je randomly razveselil novega Playstationa in iPhonea … Aja, pa konec novembra sva mu kupila vse Pokemone …”.
Ta skupina “posebnežev” ni nič boljša od prve – ravno nasprotno.
Nekje vmes so se izgubili vsi tisti, ki so zaslužni za pravi Christmas Spirit.
To so bogati očki in mamice, ki so svojim otrokom kupili pregrešno draga darila … in jih naučili, da je v življenju potrebno trdo delati in ceniti vse, kar jim je bilo dano. To so očki in mamice, ki so napraskali zadnje cente in otrokom kupili nekaj malenkosti … in jih naučili, da denar ne more kupiti sreče. To so vsi tisti vmes, ki podarijo ravno toliko, da se učke njihovih pamžkov iskrijo vsak dan, ne samo na božično jutro.
Kje so vsi očki in mamice, ki podarjajo iz srca … v srčke naših malčkov?
Mislim, da se veliko staršev boji. Zavedamo se, da je problem v nas. Noben otrok se ne rodi nehvaležen. Tak postane zaradi (naše) vzgoje in kretenizmov, ki mu jih servira okolje, v katerem je “ujet”. Kreteni postanejo, ko odrastejo. Vsak ima svoje razloge, veliko pa jih izhaja ravno iz nas – staršev.
Ena stran se boji, da bodo svoje otroke preveč razvadili, druga stran pa se boji, da jih otroci ne bodo imeli radi, če bo njihovo darilo manjše od tistega, ki ga je dobil njihov sošolec.
Na katerem bregu si pa ti? Se bojiš, da bodo tvoji otroci razvajene pošasti, ki hrepenijo le po materialnih dobrinah?
Imaš filing, da te buzeriram? Verjetno se najdeš v eni izmed opisanih skupinic ljudi – nič hudega – vsi smo kreteni.
Važno je le, da se tega zavedamo in poskušamo svoje bedarije čim manj projicirati na svoje otroke.
Ne pozabi: učimo z dejanji, ne z besedami!
Pokažimo našim malčkom, da ni vse v darilih. Naj spoznajo, da je prava lepota v tem, da obdarujemo s srcem in da nam je v bistvu najbolj toplo pri srčku takrat, ko nekaj podarimo.
To je najboljše darilo, ki jim ga lahko damo … Božiček jim bo pa prinesel tisto blesavo igračo, ki bo pokazala, ali nam je uspelo.
Hepi Nu Yer!
