Pred pisanjem tega posta sem resno razmišljal o tem, kakšna nehvaležna pizdica bom izpadel, če svoje misli izlijem na papir … In, evo – že pišem.
Ne razumi me narobe, moj namen ni jamranje ali teženje, rad bi le izpostavil nekaj smešnih dejstev, ki se tičejo moje male, še nerojene princeske in tematike, ki mi v naslednjih 30 letih ne bo prizanašala v nobenem smislu: oblekice in čeveljčki!
__________________________________
Priznam, v trenutku ko sva izvedela, da bova imela punčko, sva skočila v trgovino po nekaj kjut kompletkov, ki jih pač dojenček nujno potrebuje … Čeprav sva imela nekaj sekund prej pogovor o tem, kako ne bova brezglavo zapravljala denarja, ker bova veliko stvari podedovala in o tem, kako neumno je kupovati luštkane stvari, ki jih otrok potem nikoli sploh ne obleče.
Mislim, da me vsi, ki ste že postali starši, razumete in ravnokar razmišljate o vseh bodijih, frozen krilih, spiderman pajacih in ostalih bedarijah, ki ste jih podarili naprej ali pa še vedno čakajo nekje na podstrehi … na naslednjega otročka, morebitno nosečnost pri sosedih ali pa na molje, ki se že veselijo mehkega kosila.
__________________________________
“JEBIGA, prvič bova starša – dala sva si duška in to je to!”
Tako nekako sva se tolažila, ko sva basala tri polne vreče v prtljažnik avtomobila, katerega prostornost je vsaj malo zmanjšala najin občutek krivde: “No, vidiš – sej sploh nisva tolk kupla. Lej kok je še placa …”
Vse bi bilo v redu … Pozabljeno … ČE ne bi naslednji teden v Lidlu kupila še vrečke … ali dveh nujnih potrebščin za dojenčka.
STOP!
Ne kupujeva več cunjic, čeveljčkov ali kostumčkov! NEMA VIŠE! Omara je že polna … Sva si dala iz sistema tale shopping, sedaj pa samo še nujne stvari, kot so tetra plenice, dudica itn.!
Načeloma sva se kar držala domenjenega in razen izleta v Primark pri nama ni bilo opaziti večjih nakupov.
Primark:
(ni VSE za dojenčka)
__________________________________
Potem pa prideš na obisk k tašči. Tudi ona je vesela, da bova po 13. letih končno naštimala dojenčka in da ne bova samo zbirala psov (kot sem že omenil, je to dejstvo opazil moj hudomušni tast). Veselje ob novici je tudi njo potegnilo v nekaj trgovinic in moja NEROJENA hčerka je bogatejša še za nekaj cunjic, čeveljčkov in kapic.
Zahvaliva se za čudovita darila, Manca pa prijazno namigne, da lahko z nadaljnjimi nakupi počakamo vsaj do takrat, ko se bo mala princeska rodila v ta svet … nabasan s cunjami, čeveljci in kapicami.
… in skočiva na obiske še k moji mamici, tetkam, sestram …
Povsod cunjice, čeveljčki in kapice.
Na srečo ni veliko novih stvari in gre večinoma za podarjeno robo otrok, ki so zadeve prerasli, še preden je prišla priložnost, da se v njih pokažejo na modnih brveh = na sprehodih, kavicah, obiskih pediatra …
__________________________________
Naredila sva nekaj selekcije, potem pa zadeve še zreducirala na minimum in rezultat je …
(tole je EN od skupno TREH opranih strojev :O )
Nekaj podarjenih stvari sva vrnila (nikoli ne veš, morda bo pa kdo od darovalcev še kdaj zanosil), ostalo pa sva z veseljem sprejela.
Kljub babicam, dedkom, prababicam, tetkam in stričkom je finančni zalogaj (v katerega se spravimo čisto iz lastne neumnosti) ob pričakovanju otroka za marsikaterega starša prevelik.
Tudi midva bova najbrž večino stvari podarila naprej …
__________________________________
V tem trenutku sem se zavedel, zakaj mi vsi tako radi “tiščijo” svoje cunjice, čeveljčke in kapice …
Že zdaj se raznežim, ko pomislim na vse lepe trenutke, ki jih bom povezoval z določeno cunjico, čeveljčkom ali kapico. Spomin na majčko, v kateri bo Špelana shodila, na bodi, ki ga bo posrala do te mere, da ji bo kapljalo pri ušesih, na kapico, v kateri bo videti kot dojenček iz grozljivke … Spomini so večni!
Razumem veselje in srečo, ki jo občuti mamica, ki še enkrat prebira na podstrešju pospravljeno robo in ob tem obuja spomine.
Podariš stvari, ki ti veliko pomenijo in upaš na to, da bodo tudi drugim prinesli srečo in lepe spomine.
__________________________________
Kakorkoli že – moja hčerkica ima 12 parov čevljev, 9 kapic in 928.925 kompletkov, krilc, majčk in ostalih zadevščin, ki komaj čakajo na trenutek, da jo naredijo še lepšo – veliko večino pa sem kupil ali pa vsaj izbral jaz!
NEEE, ona pa ne bo atijeva princeska, a-a! #komulažem
__________________________________
Kaj pa ti? Upaš slikati omaro svojega dojenčka?
_____
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
