M.I.L.F.

#avtosedež

Julija se že od nekdaj rada vozi z avtom. Nikoli nismo imeli težav. Ne s slabostjo, ne z jokom. Večinoma je do nedavnega, ko je malo skrajšala dnevne spance (ja, običajno spi še dvakrat na dan) vse vožnje prespala. Lupinico smo uporabljali precej dolgo, več kot 9 mesecev, dokler je po višini ni prerasla, in glede vožnje v nasprotni smeri ni nikoli protestirala.

Za tem sva jo prestavila v avtosedež, ki možnosti vzvratne vožnje ni imel. Kupila sem ga še noseča, nabita s hormoni. Sedež je bil na razprodaji občutno znižan in takrat se mi je zdelo, kot da ga moramo nujno imeti. Priznam, o karakteristikah se nisem kaj preveč pozanimala, saj je tak model za svoja otroka uporabljala moja sestra, torej bi moral biti TOP (ona pač vse dvakrat preveri in odločitve tisočkrat pretehta).
Že takoj, ko smo se prvič peljali dlje kot 5 kilometrov, sem dojela, da moj nakup ni bil najbolj premišljen. Julija je v avtu vedno zaspala in pri tem sedežu ji je glavica vsakokrat omahnila levo ali desno, saj ni bilo nobene dodatne zaščite, podlagala sem jo s svitkom iz tetraplenice. Sedež je bil fiksiran z varnostnim pasom, isofix nastavka ni videl niti od blizu, in kar mi je najbolj načenjalo živce, je dejstvo, da so se trakovi za pripenjanje otroka v sedežu vsakič, ampak zares VSAKIČ spodvihali, trikrat zavili okrog, prepognili in oh in sploh otežili nameščanje in pripenjanje otroka v avto.

Nekega lepega dne sem zato totalno znorela: najprej smo zamujali k tašči na kosilo, ker je bilo treba zvišati rob trakov, Julija je z rameni po višini namreč že prerasla trenutno nastavitev in postopek menjave lukenj je trajal minimalno 40 minut. Kar lahko potrdijo vsi sosedje, ki so natanko toliko časa poslušali Andraževe kletvice s spremljavo mojega tečnarjenja in Julijinega joka. Takrat sem ukazala, da je treba tega hudiča zamenjat!

Pogledam po spletu in ugotovim, da cena najbolje ocenjenih sedežev na trgu presega minimalno slovensko plačo. WTF?! Midva sva za tega našega dala približno eno šestino tega zneska. Seveda je bil sedež TOP v časih, ko sta bili moji nečakinji majhni, ampak to je bilo pred devetimi leti. In tehnologija gre naprej. Večina strokovnjakov meni, da je do tretjega leta otrokove starosti potovanje s sedežem, obrnjenim v nasprotni smeri vožnje, daleč najbolj varno, saj tako v primeru trka na otroka deluje najmanj sile. “Tacga rabmo!” sem rekla in šla na lov za najbolj primernim modelom. Prebrala sem nešteto člankov, ADAC ocen ter primerjav in na koncu sva se odločila za sedež BeSafe iZi Combi X4 Isofix.

Zakaj? Preberi si lastnosti, ki so me prepričale v nakup:

  • Nastavek isofix: je super za ekspresno premikanje sedeža iz enega avta v drugega. Pri nas ga velikokrat na hitro vzamemo iz avta tudi, kadar Andraž zaradi terenskega dela potrebuje prostornino celotnega vozila. Dva klika in sedež je nameščen. Milina! Za popolno stabilnost pa poskrbi še podporna noga.
  • Omogoča namestitev v obe smeri vožnje: namestitev v nasprotni smeri vožnje je mogoča z isofixom, v smeri vožnje pa z varnostnim pasom. Tudi namestitev z varnostnim pasom je super, ker je sedež zaradi napenjalnega vodila, s katerim varnostni pas kar najbolj napnete, zares nepremičen. Je pa ta različica namestitve malo bolj časovno zamudna od klika dveh isofix vodil.
  • Dodatna stranska zaščita: zaščita, nameščena na zunanjem robu sedeža, absorbira silo v primeru bočnega trka.
  • Magnetni nastavki za naramnice: tole je zmaga, vam povem. Koliko prihranjenih živcev! Na levi in desni strani sedeža sta magneta, kamor se na hitro pripnejo naramnice pasu, ko otroka dajemo v vozilo ali iz vozila. Ta inovacija me je gladko rešila čira na želodcu.
  • Naklon sedeža v 4 položaje: pomembno za vse starše, katerih otroci v avtu zaspijo.
  • Sedež je primeren do 4. leta oziroma do 18 kilogramov, lahko pa se ga uporablja že od 6. meseca naprej, kar pomeni, da stroškovno gledano to ni tako velik zalogaj, saj se cena porazdeli na 42 mesecev uporabe in znaša mesečni strošek toliko, kot staneta ena pica in kokakola.

Julija se trenutno vozi v nasprotni smeri vožnje in pri tem zelo uživa (kadar ne spi), saj je sedež dovolj visok, da super vidi skozi stransko in zadnje avtomobilsko okno. Če pa se v prtljažniku prevaža še naša Zoya, je pa vožnja v “kontra smeri” še toliko bolj zabavna.

Barva pa … To vam pa pokažemo jutri na IG 😉