Na skrivaj špegam Manco, medtem ko slači še zadnje kose oblačil. Elegantno stopi pod tuš in skozi en izdih sprosti vse frustracije po dolgem dnevu pospravljanja in druženja z malo tečko, ki ji izraščajo zobki.
Vse skrbi so (za trenutek) pozabljene, ko po njeni koži spolzijo prve kapljice vroče vode. To je njen čas – takrat je samo Manca. Za nekaj sekund ni mama, žena, gospodinja … za nekaj kratkih sekund je samo lepa ženska.
Vedno je (bila) lepa – svetleči lasje, čudovite rjave oči, rožnate ustnice in nekaj pegic na popolnem nosku – naravna lepota moje izbranke je nedvoumna! Bila je moja lepa simpatija, moja lepa punca, moja lepa zaročenka in moja lepa nosečka, sedaj pa je moja lepa žena in najlepša mamica.
Vedno je bila najlepša, odkar je mamica pa je njena lepota eskalirala v neskončnost. Ne da se opisati čustev, ki mi orosijo oko vsakič, ko se zagledam in pomislim na to, kakšno srečo imam.
Srečen sem, da je moja boljša polovica in da je prav ona tista, s katero sem si ustvaril družino.
Ženska je najlepša gola – Manca je najlepša gola. Obožujem vsak del njenega telesa – obožujem njen trebušček in tistih nekaj strij, ki jih je pridobila med nosečnostjo. Popolna je.
Obožujem njo in najlepši del nje – najin mali zakladek.
Ob rojstvu Julije nisem Manci prinesel nobenega darila. Enostavno nisem našel ničesar primernega. Nekateri so se čudili, Manci je bilo “vseeno”, jaz pa sem cel čas razmišljal le o darilu s katerim bi ji pokazal, koliko mi pomeni. Hotel sem ji podariti nekaj čudovitega, edinstvenega in neponovljivega.
Uspelo mi je! Nekaj dni pred Materinskim dnem sem končno našel nekaj popolnega. Nekaj majhnega, preprostega in naravnost čudovitega – nekaj kar bo prikazalo hvaležnost, srečo in ljubezen, ki jo čutim v srcu. Sedaj se ji končno lahko zahvalim, da je postala mamica najini mali kepici.
Manca, hvala!
Hvala za vse :*
