Day 1: San Jose Airport + Hostel
»CHIPEST!«
Prideš cel napaljen na Kostariko in medtem ko čakaš dogovorjeni prevoz do hostla, k tebi pristopi eden od šoferjev s “cheapest” ponudbo, ki ti (potem, ko mu poveš, kje si rezerviral) razkrije, da tako nizke cene pa res ne more ponudit – ker je govora o najslabšem in najcenejšem hostlu v San Joseju > moodkill!
RUSIJA?
Končno pride najin prevoz: tipček govori angleško (me iz rely hepi ’bout thiz) in veselo razlaga, da dojema razliko med Litvo in Latvijo. Končno dojameva, da NE dojema razlike med Slovenijo in Litvo/Latvijo, ampak mu po 5 minutnem razlaganju, kje Slovenija je, na vprašanje: “Russia?” samo prikimam.
PoPotovanje
“From the airport to our hostel there is a 20 minute drive.” Trditev mi odzvanja v utrujenem glaviču, medtem ko se furamo že cca. 45 min. “Koma” utrujen zaspim in se zbudim, ko zapeljemo na malo manj urejeno cestišče. Avto premetava kot Carreyja v Ace Venturi. Zunaj je popolna tema. M z očmi, velikimi kot sova, opazuje sosesko, skozi katero se vozimo. “It is a very safe here. Just not for night,” razlaga šofer Marcel, ko se vozimo mimo z bodečo žico ograjenih hiš. Z M si izmenjava nekaj pogledov – utrujenomorbidnolačnih pogledov.
Prispemo v hostel v lepšem delu mesta (glede na videno med prevozom) in naveličana “furakanja” samo vzameva ključ in se skupaj s prtljago pobereva v sobo.
Luxury
… mja – kot vidimo na sliki, sva se pri planiranju HONEYMOONA!!! držala načela “nek se vid razkoš!” – NOT.
Stavka: “Sej mava sam 2 dni plačan kle, an?” iz ust M in: “Jz nam na tej postelnini spal!” iz ust A sta privedla v MacGyver room redecoration mode in VOILA! – soba je malo bolj znosna.
Slab začetek …
Pred spanjem še rezervirava izlet za naslednje jutro in začneva planirat nadaljevanje potovanja. M nekaj bere … zzz … 15 minut.
Zbudim se. Glava me boli, smrkam, kašljam. Klime in rahlo načeto zdravje = Lekadol pred spanjem in še malo planir… zzz again.
_____
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
