Ko se je Julija rodila, je bila Zoya stara 10 let. Že v letih, bi rekli. Mnogi so spraševali, če naju je kaj strah, kako bo odreagirala na novega dojenčka. A midva sva ji od vsega začetka popolnoma zaupala. In izkazala se je za čudovito “starejšo sestro”. Julije ji nikoli nisva umikala, če jo je želela povohati, nikoli ji nisva omejevala stikov, sva pa hčerko ves čas opominjala na to, da ima kuža pravico do svojega miru. Učila sva jo, da mora biti nežna, da imajo tudi živali svoje strahove, naj bo spoštljiva itn. Ujeli sta se od prvega dne in se odlično razumeta. Bistvo je torej v obojestranski vzgoji ter posvečanju pozornosti obema.
Kako pa se vi soočate z izzivi sobivanja otroka in psa oz. drugega hišnega ljubljenčka?
