Zaročna zgodba

0

Po sedmih čudovitih letih sem se odločil, da zaročno zgodbo spravim v eno malo krajšo in bolj berljivo različico 🙂
Za vse tiste, ki je še niste prebrali in za vse tiste, ki radi pozabljate je tu Andraževa in Mančina zaročna zgodba 1.1!

_
Kot vsak oranžnolasi deček sem tudi jaz sanjaril o svoji sanjski poroki. V roza gradu z nešteto okni v obliki srčkov in z lestenci, ki razsvetlijo prostor, napolnjen z gosti iz celega kraljestva ravno v  trenutku, ko po rdeči preprogi zakorakam proti oltarju, nad katerim lebdijo angeli in mi pojejo najlepšo pesem … NOPE – not really.

O sanjski poroki, Princu na belem konju, popolni pričeski na popolni princeski, o gaziljonih svatov, ki se slinijo nad lepoto neveste, in podobne zadevščine, ki se pojavljajo v sanjah, sanjarijah in ostalih fantazijah deklic, deklet in žensk, tipi pač NE sanjarimo.

Moški (nekoč fantki) fantaziramo o drugih stvareh: o službi vojaka oziroma (skoraj) katerem koli poklicu v uniformi (varnostnik in smetar EXcluded) ali pa o najhitrejšem avtu, največji raketi, najbolj glasni petardi, o največjem “mastiču” (pljunek, ki je precej masten) pa o najbolj “šponski” igralni konzoli in najbolj joškasti bejbi …
Moški smo pač moški.

In tako sem vedno mislil (kot večina tipov), da bo poroka pač prišla – če bo/ko bo – nikoli je nisem imel za nekaj nujnega, za nekaj, kar bi meni in moji morebitni izbranki predstavljalo tisto, kar naju res povezuje – naju dela eno. 
Pika na i popolni zvezi. Nop – zame je poroka vedno pomenila nekaj, kar bom “dal skozi” zato, da bo ona hepi – saj veš: Happy wife = Happy life 😉

Z mojo predrago Manco sva se spoznala v prvem letniku ekonomske gimnazije. Zanjo je bilo prvič, zame drugič – obiskovanje prvega letnika namreč.

Bila sva mlada – jaz sem malo preverjal situacijo med fazankami, ona pa … hja, ne vem, kaj točno ji je šlo po glavi. Včasih rada reče, da sem bil največji kreten daleč naokoli. Najbolj glasen, najbolj nadležen … – ne vem, še vedno ne štekam, KAJ je bilo tisto, kar jo je privabilo v moj objem. Mogoče je bila pa ginger-afro frizura res magična?

Vsi – tudi midva – s(m)o mislili, da bo te najine najstniške zacopanosti kmalu konec.  
Logično bi bilo – različna sva si kot dan in noč! V kombinaciji z mojo selitvijo v tujino, zelo različnima “kariernima” potema in še vsem ostalim, v čemer se mooočnooo razlikujeva, res ni bilo pričakovati, da bova skupaj dlje kot pač traja, da se ena kepa metuljčkov rodi in umre oz. od enega tedna do max enega leta*.
* Podatki veljajo za obične metuljčke, ker za tiste v trebuščku nisem našel ustreznih informacij.

Ampak nasprotja se privlačijo in midva sva živ dokaz za to. Po desetih letih zveze (in štirih letih skupnega življenja pod isto streho) sva se 23. avgusta leta 2014, poročila.
P O R O Č I L A ! Midva: huligan (kot me je opisala ena od babic po ženini strani) in pridna atijeva punčka. Zabušant in gospa magistra. Jock in nerd. Flegmatičen sangvinik in melanholična kolerik-inja …

In to ne na magistratu – tako na hitro, da pač imava tisti papir in sva “doomed for life” – ampak ORNK, kot se zagre.
Popoln “konec” najstniške ljubezni, ki se je rodila v ne ravno sveti, ampak zelo svetLi zakon. Mož in Žena –  A in M.
Skupaj, za vedno!

_
Pot do poroke pa ni bila ravno rožnata. Preden sva si dahnila “usodni DA” sem namreč načrtoval popolno zaroko. Tako, kot jih vidimo v filmih. Tako, da bo zagotovo vrisknila “DA” še preden bo …
In tako je nastala najina prav posebna zaročna zgodba. Te zanima, kaj se je dogajalo? Beri naprej …

_
To je zgodba o tem, kako sem se zaročil z najlepšim mehanikom na svetu.

Ko je bila M še majhna punčka, so jo bolj kot barbike zanimale lego kocke, avtomobilčki, traktorji in ostala mašinerija, ki je praviloma rezervirana bolj za fant(k)e. Velikokrat je preoblečena v Jako Šraufcigerja (lik komika Vinka Šimeka) pred sovaščani uprizarjala prave stand-up šove in razen dolgih rjavih las, skritih pod »mehankarsko čepico«, ni nič nakazovalo na to, da bo zrasla v lepotičko, kakršna je danes.
Očitno tudi ona ni ravno sanjarila o princeskasti poroki?

»UUU, poglej to, poglej to …« mi pravi, medtem ko išče nekaj po youtubu.
Najbrž ŠE en zaročni video, si mislim; nekako na pol fejkam navdušenje nad kopico videov, ki mi jih je v zadnjih mesecih pokazala Manca.
Don’t get me wrong – filmčki so suuuper! Ampak … HOW?!

Za vsak primer sem malo »pretipal teren«, še preden sem začel s planiranjem zaroke. Kje, kdaj, kako (s kom, je bilo vsem jasno) naj bi potekala njena sanjska zaroka? Bi dejansko rada, da z 11 groomsmeni zaplešem v koreografiji ali pa da odpojem in odigram najino pesem pred celo družino ali pa da z bungeejem skočim s Solkanskega mostu in se derem: A BI SE PORO bruuuuuuuuhhhhhhhh ČILA Z bruuuuuuuuuuh MANO?!!! ?
_

»Upam, da bo presenečenje! Aja, pa – da mi bo prstan všeč!«
Aaaaaaha – a samo to?

Bil sem popolnoma brez idej. No, idej sem imel gazilijonmilijard, a nobena ni dovolj dobra zanjo, nobena ni taka, da bo res »WOW!« ali pa vsaj »VAU!«.
Sleherni trenutek sem razmišljal samo o zaroki in se spraševal, kaj naj storim, da bo najina zaroka res nekaj posebnega?Nočem nekaj kopirati z interneta, nočem idej drugih, nočem …
BAM! – it hits me. Dojamem, da niso njena pričakovanja tisto, kar me »preganja« – MOJA pričakovanja so visoka, JAZ hočem, da je nekaj drugačnega, posebnega … nekaj, kar bova imela samo midva in o čemer bo čez 50 let razlagala starim mamam na kvačkarskem krožku.

_
Končno sem prišel na eno super-duper-mega-šponsko idejo.
Po cca. 547,5 dneva priprav (v načrtu sem imel točno pol leta načrtovanja, ampak kot pri vseh načrtih, je tudi pri mojem prišlo do nepredvidenih dogodkov, ki so celotno zadevo premaknili za cca. 365 dni) je bilo končno vse pripravljeno za načrtovani veliki dogodek.
Na dan, ko bodo tekle solze – za milijarde žensk po svetu bo konec sanj o tem, da se bodo nekoč poročile z mano. Osrečil bom najlepšo žensko na svetu in razočaral vse ostale (z izjemo tašče in mamice in babic in tetk in sestre in … familija, pač).

Načrt je bil sledeč: 9 zmenkov, na vsakem bi ji dal darilce oz. enega od namigov, ki bi ji dal slutiti, da se nekaj pripravlja (something old, something blue …) + 10. zmenek, na katerem bi pokleknil in …

Po prvem oziroma drugem zmenku (ki se ni/sta odvijal/a po načrtih!) sem se zavedel, da bo že tako sumničava bodoča zaročenka prehitro razkrinkala moj “master plan” in zato nekoliko spremenil taktiko. Ostal sem na ideji 10-ih zmenkov, vendar celotni zadevi dodal en mikro/makro twist – zmenki bodo dokaj lame – kot sta bila oba začetna. Devet bednih in en odličensuperduper zaročni zmenek za najboljšo zaroko ever. Sounds like a plan!

Pomembna zadeva, ki sem se jo naučil v dolgoletni zvezi, kjer se velikokrat romantično udejstvujem na področju majhnih presenečenj za svojo damico: z vsakim darilčkom, gesto … dvigneš pričakovanja dotične osebe, zato je “presenetiti” njo nekaj najtežjega na svetu. Lahko je biti romantik na začetku zveze ali ob rednem menjavanju partnerk, s časom pa slej ko prej zmanjka asov v rokavu, zato kakšen lame zmenek (NEnameren, seveda) niti ni tako slaba stvar in je nasprotno – dobrodošel. <

KAJ pa, ČE reče NE?!
Po 10 letih zveze sem ocenil, da si lahko privoščim kar nekaj (9) “kiksov” pa me draga vseeno ne bo odpikala. Ne bom lagal, med zmenkoma 8 in 9 mi je bilo že kar malo nerodno zaradi situacij, v katere sem jo spravljal.
(NE priporočam tistim, ki niso 100 %, DA bo izvoljenka na “klečeče” vprašanje odgovorila pritrdilno)
Dejansko skozi celotno sago sploh nikoli nisem pomislil, da bi me zavrnila. Pravijo, da je to odločitev, ki ji je jasna v momentu: obstajata samo direkten JA ali NE. Torej – valda bo rekla “JA!” … a ne?

Za devetimi gorami, devetimi vodami, za devetimi hribi in po devetih cestah, mimo (najmanj) devetih dreves sem odpeljal svojo drago M. Devet zmenkov, katerih lokacije na GoogleMaps tvorijo (skoraj) popoln srček, sem izpeljal točno tako, kot sem si zaželel. ŠE vedno me je imela rada in popolnoma NIČ ni pričakovala – engagement wise 🙂 .
Čas je bil za DESETI, usodni zmenek.

___

Beseda “načrt” je v tem prispevku uporabljena natanko 9 krat – v opomin tistim, ki ste mislili, da je zaroka “kar tako” in v tolažbo tistim, ki so ravno v načrtovanju “svoje” (njene 😉 ) sanjske zaroke. Predlagam veliko planiranja – na koncu ti jo bo tako ali tako zagodla živčnost in pozabil boš 99 % splaniranega. OPOZORILO: čeprav bo noro vesela in ji “ni važno”, kako zaprosiš – to je dan, ki si ga bo zapomnila za vedno. Naj bo nekaj posebnega, sicer bo to tudi dan, ki si ga boš za vedno zapomnil TI. “Od Jožefe fant je pa ful lepo pokleknu pa zapel ji je pa rožice ji je dal pa šla sta na vožnjo s kočijo pa Podalpskih 11 jima je zapelo njuno pesem pa sončni zahod je bil in obenem še lunin mrk pa še meteorski dež pa …” .

BODI TISTI, O KATEREM BO MILIVOJKA PRIPOVEDOVALA SVOJEMU VINCENCIJU. 😉

__________________________________________________________

No … in kaj se je zgodilo?

KONČNO je sonček. “Prek*eto vreme!” si mislim, medtem ko se voziva proti najinemu drevesu.
Upam, da ne bo tak fail kakor zadnjih par zmenkov – od ponesrečenega “gledanja zvezdic” v Thermani Laško do zmrzovanja na mostu na Soči in …
Dovolj bo – POSITIVE THOUGHTS! Upam, da se vse izide, kot sem si zamislil in upam, da ne bo kakšen kreten prišel mimo ravno v tistem trenutku … upam, da česa ne pozabim: sem spakiral fotkič in šatuljico? Čokolado in šampanjec? Hm … nekaj pozabljam … PRSTAN!

_
“Kam pa greva?”
“Lahko sva doma, a veš? Ni treba na silo me nekam vozit samo zato, ker sem omenila, da že dolgo nikamor nisva šla …”
“Piki, pa vem, da nimaš lih denarja na odmet, tako da res ne rabiva zapravljat na veliko – greva lahko samo na sprehodek kam al pa kej no …”

Cel čas se samo hihitam in od/prikimavam. Načrt dejansko deluje in dejansko se ji ne sanja, da bo kmalu postala najbolj srečna ženska na svetu (ok, mogoče sem dejansko MALO subjektiven, kar se te zadnje izjave tiče).
Pot naju vodi na makadam in skozi gost gozd do jase, kjer parkirava. Sedaj ji je že jasno, kam greva: “No, vidiš, da se imava lahko lepo tudi brez denarja.” – namigne ob pogledu na deko, ki jo razgrnem pod najinim drevesom. Še nekaj skočim iskat v avto in se ji pridružim pri izležavanju.

Presedam se, se obračam – obračam tudi njo in čakam, da dojame bistvo: “HALOOO, POGLEJ GOR!” Ni mi jasno, kako NE opazi napisa na drevesu, ki (sicer v tujem jeziku, ampak dovolj jasno) sporoča moje namere?!

Končno zagleda napis in začne jokati … Zbegan sem. Kaj se dogaja?! A je srečna ali kaj drugega? KVA sem zaje*al?! OK, nasmejala se je … Aha, solze so dober znak … Uf, odleglo mi je! 

V mikrosekundi, ki je pretekla OD njene prve solzice DO nasmeška in tistega glasnega: “JA!”, sem prebledel, zafarbal, pomodril, skorajda bruhnil in še enkrat zafarbal ter pomislil na vse najboljše in najslabše scenarije, ki se (mi) lahko zgodijo. Adrenalin rush je primerljiv s tistim pred/med/po bungee jumpingu! (ne da bi vedel, ker se bojim višine in me zvije že ob sestopanju z malo višje stopnice, AMPAK predvidevam, da ti lajf nekako takole flashne pred očmi, ko se poženeš v neznano).

Predam ji šatuljico, v kateri je (tudi) prstan in ji ga nadenem na drhteč prst.
Cmokanje, objemanje, čekiranje prstana … SREČEN sem!

Neverjetno je pač, kako filing sreče, razbijanje srca, zadihanost, rdeča lička in vse ostalo kar NE mine. Nasmešek na obrazu, raztegnjen od ušesa do ušesa – niti za sekundo ne omaga. Najraje bi kar poklical vse, ki jih imam v imeniku (še tistega modela z oznako “ne dvigaj”, ki mi je prodajal neke mrežne sisteme, ki so drugačni od piramidnih sistemov in zahtevajo samo 1500 € začetnega vložka …) in jim povedal, da sem zaročen.

Ljubim jo! Zdaj še bolj kot prej.
Najbolj sijoči učki na svetu, najbolj dišeči lasje ever, najlepši nosek v vesolju in omfgtrdilc postavica … 
WUHUUU! Moja je – za vedno (ok, ni še uradno, ampak sem jo že zaaral)!!!

/Sluzar* mode OFF

____________________
*sluzar  -ja m (ū) zaljubljen človek: pretirano sirčkast (cheesy) zaljubljen osebek; čustva: skorajda ogabno zaljubljen (avtorica Špela P., Spodnja Črna)

Avtor preskakuje med sedanjostjo in preteklostjo zavoljo bolj doživetega načina pripovedovanja … in ker pač nima pojma o pravilnem nizanju sosledja dogodkov, stopnjevanju do vrha in ostalih zadevščinah, ki jih je preslišal pri urah slovenščine.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here