Pravilen naslov bi bil: “Parkirišče pred vrtcem, njegova okolica in pot do vrtca ali šole NI(so) dirkališče!” ampak zadeva ni tako catchy, kot bi si želel, zato ostajam pri: VRTEC NI DIRKALIŠČE!
In res ni. Ni mišljeno, da vozniki ostalim (seveda slabšim šoferjem od nas) pokažemo vse svoje veščine. Ni predvideno, da se bahamo s pospeški svojih jeklenih konjičkov in NIKAKOR niso te površine (in poti) namenjene našim izživljanjem frustracij ali krajšanju zamud pri poti na delo.
… zato sem bil danes (kot že večkrat poprej) zelo negativno presenečen, ko smo (midva z Julijo in še ena babica z vnučkom) skoraj umrli na vrtčevskem parkirišču. Seveda malo potenciram resnost situacije, v kateri smo se znašli, a linija med “skoraj” in “povožen” je precej tanka.
Medtem ko sva z Julijo previdno – vsako jutro, ko jo oddajam v vrtec in vsak popoldan, ko jo pobiram iz vrtca, Juliji težim, da mora biti na poti zelo previdna (še posebej na parkirišču) in pozorna na obnašanje drugih – prečkala parkirišče pred vrtcem, je ena izmed mamic izsilila eno od vozil, ki so zapuščali parkirišče, skoraj povozila eno izmed babic z vnučkom, nevarno zmanevrirala mimo naju z Julijo in potem vsem še gestikularno je*ala mamice.
… seveda se je vsem mudilo in so zgolj zgestikulirali nazaj oziroma zignorirali zadevo, midva z Julijo pa sva bila ravno danes malo (pre)zgodnja, zato sem si vzel nekaj minutk in počakal, da je gospa (nevarno) parkirala, vzela otroka iz avtomobila in jo odvihrala čez parkirišče proti vrtcu. Seveda se vmes ni ozirala na promet (kar jo je precej zmotilo nekaj minut prej, ko je bila sama v vozilu) – weird, huh?
Tiste tri minute, ko sva z Julijo čakala na gospo, sem svojemu malemu radovednemu kebrčku razložil, da so nekateri ljudje zelo nestrpni in sebični, zato jih mora včasih kdo opomniti na dejstvo, da na tem svetu niso sami.
Ko je gospa vihrala mimo naju, sem jo pobaral, če se zaveda, da vrtčevsko parkirišče ni poligon za izražanje frustracij in dirkanje. Seveda se ni strinjala s scenarijem, ki sem ji ga predstavil, a sem pri svoji razlagi vztrajal, dokler me ni prekinila z besedami: “Če bi vsi vozili tako kot jaz, ne bi na parkirišču bilo nobene gneče!”.
Med pojasnjevanjem, da bi s tako vožnjo vseh mamic in očkov in babic in dedkov v vrtcu kmalu zmanjkalo otrok, je odvihrala naprej.
Zanimivo je, da bi 100 ali pa 10.000 vprašanih z gotovostjo zatrdilo, da ne podpirajo neprevidne vožnje – še posebej na vrtčevskih in šolskih površinah. Prav tako vsi negodujemo nad “dirkači” v naših soseskah …
Dejstvo pa je, da so vmes tudi ljudje, ki med vožnjo počnejo vse tisto, kar jih pri drugih moti. Mnogo mamic in očkov previdno stopa čez parkirišče, ker “so vsi šoferji debili” in v trenutku, ko se usedejo v avto, pohodijo stopalko za plin in oddrvijo mimo drugih mamic in očkov, ki previdno stopajo čez parkirišče, ker “so vsi šoferji debili” in v trenutku, ko se usedejo v avto, pohodijo stopalko …
Tudi to gospo je zmotila vožnja in ravnanje drugih očkov in mamic, ki so vijugali čez parkirišče, medtem ko sta s hčerko hiteli proti vrtcu.
Žal mi je bilo najinih hčerk, ki sta bili priča (njenim) grdim besedam, medtem ko sta bili nehote potegnjeni v najin prepirček, a vedno bom zagovarjal teorijo, v kateri je kretenom treba povedati ali pokazati, da so njihova dejanja kretenska.
Tudi sam sem bil že ničkolikokrat kreten in velikokrat so mi to že povedali – seveda je človek najprej jezen in na očitke odreagira defenzivno – a vsak samokritičen osebek bo kritiko drugih (kasneje, ko se glava ohladi) dojel kot opozorilo, ki ga ne gre prezreti.
Živimo v družbi, kjer se vsem mudi. Tempo življenja je na žalost postal ubijalski. Ob vseh obveznostih, ki jih imamo, urniku, ki nam ga narekujejo, in (v zadnjem letu) še ukrepih, ki nas dušijo … smo vsi posamezniki v tej družbi male tempirane bombice, ki samo čakajo, da eksplodirajo.
… A (žal?) TO NI IZGOVOR ZA NAŠA DEJANJA!
Še vedno smo samo mi tisti, ki nadzorujemo svoja dejanja in doprinos oziroma vpliv na družbo. Vsak posameznik je odgovoren za svoja dejanja – v tem primeru za nevarno vožnjo in ogrožanje ljudi na parkirišču – in vsak pri sebi bi moral zavestno delati na tem, da njegovo ravnanje na druge vpliva čimbolj pozitivno.
Verjamem, da se zjutraj mudi v službo, a za trenutek pomisli na naaajbolj grozen scenarij in na to, kako bo morebitna uresničitev le-tega vplivala na nadaljnji potek dogodkov. Misliš, da povzročitelji prometnih nesreč ne bi zavrteli časa nazaj in se odločili za bolj previdno vožnjo, če bi to lahko storili? Seveda, da bi! Ampak to žal ni mogoče, zato moramo z zavestnim ravnanjem preprečiti oziroma zmanjšati možnost nastanka nevarnosti.
Strinjam se, da je vrtčevsko parkirišče grozen pokazatelj (ne)sposobnosti nekaterih voznikov, ki nikakor ne bi smeli imeti vozniških izpitov, a je že samo njihovo ravnanje dovolj nevarno za okolico. Ni nikakršne potrebe po dodatnih nevarnostih, ki so posledica dirkanja, nevarnih manevrov in iskanja bližnjic za krpanje vsakodnevnih zamud.
Vsak posameznik bi se moral zavedati svojih sposobnosti in svojih dejanj ter vpliva le-teh na druge. Slabi šoferji bi tako lahko parkirali na kakšnem drugem parkirišču ali preprosto doma trenirali parkiranje. Dedki, ki ne zmorejo premikati vratu, bi morali vrniti vozniška dovoljenja. Vsi tisti, ki se jim mudi, pa bi preprosto morali upoštevati vse CPP predpise in opozorilne table (še posebej!) na območjih, kjer so otroci.
Policisti v zadnjem času zelo radi pišejo take in drugačne kazni. Morda bi patrulje, ki v centru Ljubljane preverjajo “morebitno nedovoljeno prehajanje občin”, rajši nadzirale vrtčevska in šolska parkirišča? Zakaj pristojni organi v problematiki “pot v vrtec/šolo” sodelujejo zgolj in samo prva dva tedna v septembru? Vsi otroci, ki gredo v vrtce in šole prvega septembra, hodijo v vrtce in šole tudi enaindvajsetega aprila. No, ne vsi – nekaj jih vsako leto umre v prometnih nesrečah, ki so velikokrat zgolj posledica sekunde neprevidnosti.
Preden se usedeš za volan, predihaj svoje probleme, pozabi na uro in sebe ter svoje ljubljene na cilj pripelji varno … varno za vas in VSE ostale udeležene v prometu!
Vrtec NI dirkališče!
Potrudimo se in vsak zase ter vsi skupaj poskrbimo za varnost svojih in drugih otrok!
