Do nedavnega sem zavračal vse poskuse mamic in atijev, ki so na tak ali drugačen način skušali doseči, da bi za trenutek ali dva prevzel njihovo breme (beri: pestoval njihove dojenčke) – NIKOLI nisem pestoval tujih otrok.
Tudi tujih psov (načeloma) ne božam.
Ja, ni isto – je pa podobno!
________________________
Prišel je trenutek, ko sva izvedela, da bova postala starša.
Trenutek, ko je v meni nekaj preskočilo – spremenil sem se in spremenile so se prioritete v mojem življenju.
Ni bilo več pomembno samo, kaj bom jedel in kdaj bova šla na potovanje – zanimajo me druge, pomembnejše stvari.
Kot vsaka prava nosečka sem tudi jaz prebral na desetine člankov o nosečnosti, rojstvu ter zadevah, ki sledijo in lahko rečem, da sem absorbiral neverjetne količine novih podatkov (a bo sploh še kaj prostora za matematiko?!) ter se naučil ogromno o vsem, kar je tako ali drugače povezano z nosečnostjo, dojenčki in starševstvom.
Teorija pa ni dovolj, zato sem se začel izobraževati tudi na praktičnem področju starševstva, saj bi se rad maksimalno pripravil na vse zadeve, ki me bodo ujele nepripravljenega – rad bi postal najboljši bodoči starš.
Kako mi gre?
Ritk ne previjam – sem velik pristaš tega, da vsak počisti “svoje” sranje – pestujem pa vsakič, ko dobim priložnost.
Na začetku sem se sicer bal, da so dojenčki preveč fragilni zame – da bom katerega polomil ali pa da mi bo padel po tleh – sedaj pa mi je jasno, da je evolucija poskrbela za to, da so dojenčki odporni na debile, kot sem jaz.
Po nekaj treningih s tujimi otroki (S tujim ku*cem je lahko po koprivah mahat!) sem že skorajda pripravljen na držanje svoje male kepice.
Zaenkrat (še) ne morem nadomestiti jošk, polnih mleka, lahko pa (po)nudim pestovanje na ekstremnih višinah, igre z brado in obupno petje uspavank – pestra ponudba uslug, ki (vsaj za nekaj minut) zadovolji tudi najbolj zahtevne dojenčke in dojenčice.
Nisem še starš, pa sem že prava legenda v dojenčkastih krogih.
________________________
Šalo na stran.
Dejansko sem se 110 % posvetil pripravam na otročka in uradno postajam “un kreten, k govori sam še od frocov” – jeb*t ga, my life is about to change BIG time in tega se bojim in veselim hkrati – zato vas prosim za malo razumevanja v čakanju na blog in/ali pogovor, ki ne bo dišal po plenicah.
________________________
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
