#nazajvšolo

0

Že od začetka sem rahlo skeptičen glede “smrtonosnega virusa”, ki je v nekaj dneh spremenil pojem demokracije, razblinil sanje o svobodi in prikazal pravi obraz svetovne populacije.
Vseeno pa tole ne bo pretirano politično naravnan zapis – ne bom izražal gnusa nad trenutno politično ureditvijo in ne bom kritiziral nobene politične opcije.

Tole je moj pogled na trenutno situacijo v šolstvu in razmišljanje o posledicah, ki jih bodo nekatera dejanja pustila na naših največjih zakladih – otrocih.

_
Od ponedeljka bo morala polovica otrok (mlajših od 15 let) prisilno sodelovati v nekakšnem medicinsko-socialnem eksperimentu, katerega posledice si lahko zgolj predstavljamo.
Da – na svetu ni strokovnjaka, ki bi lahko z gotovostjo zatrdil, kakšne posledice prinašajo pravila, v okviru katerih se bodo otroci morali šolati naslednjih nekaj mesecev.
(NE, to niso zgolj “priporočila strokovnjakov” – pravila so!)
… pa tudi, če bi tak človek obstajal – še tistih nekaj resničnih strokovnjakov, ki so imeli “jajca” izraziti nestrinjanje z ukrepi in so v kakršnemkoli smislu podvomili v pravilnost in ustreznost le-teh, s(m)o utišali, še preden so dobro prišli do besede.

Ne – ni bil Janša tisti, ki je rekel, da naj utihnejo, ker ne vedo, o čem govorijo (morda je bil, a nimam Twitterja, zato ne morem biti 100 % prepričan) – nekateri STARŠI so z vsemi topovi udarili po učiteljih, vzgojiteljih, pedagogih, psihologih, ravnateljih, socialnih delavcih, ki so svoja življenja posvetili izobraževanju otrok in preučevanju otroške psihe.

“Kaj pa oni vedo – zgolj vlečejo naš denar in se izogibajo delu! NI tako težko biti prfoks! Res ne znajo poučevati poštevanke brez posebnih navodil vlade?! Če jim kaj ne ustreza, naj gredo rajši za tekoči trak …” – tole je nekakšen cenzuriran in olepšan povzetek gneva, ki ga starši na vseh družbenih omrežjih zlivajo po kadru, ki skrbi za dobrobit naših otrok.

Zanimivo, kajne? Kar naenkrat s(m)o spet mnenja, da je delo vzgojiteljic/učiteljev in ostalih zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, nekaj najlažjega in bi ga načeloma  lahko opravljal vsak izmed nas. S(m)o nenadoma pozabili na težave, ki s(m)o jih še včeraj imeli z izobraževanjem in varstvom naših otrok na domu? Še včeraj s(m)o starši doma izgubljali živce in (po tihem) sovražili svoje otroke, danes pa že trdimo, da je vzgoja in izobraževanje naših malih zakladkov res nekaj najlažjega – še lažje kot “štepanje” komadov za tekočim trakom?

_
Čudi me, da se le redki starši zavedajo situacije, v kateri smo se znašli. Otroke bomo namreč poslali v nekakšne izobraževalne zapore, kjer ni prostora za napake.

Seveda, vlada je izdala “priporočila”, ki “niso obvezna” za nobeno od ustanov v državi, ampak ali res mislite, da bo kateri od ravnateljev tvegal svojo službo in medijski linč z neupoštevanjem teh priporočil?
Jaz tudi pomislil ne bi na to! V družbi, kjer bi človeka raztrgali že zaradi najmanjših nenamernih napak (o tem, da spregledamo tudi največje zločine zoper nas, ne bom), bo nekdo povozil “priporočila strokovnjakov”?
Si predstavljate scenarij, kjer eden izmed ravnateljev “priporočil” za dobrobit naših otrok ne upošteva do potankosti … in že prvi dan eden od učencev začne kašljati? (Najbrž je kašljal že doma, a sta ga starša poslala v šolo, ker ga imata poln ku…fer?) Si predstavljate, kaj se bo zgodilo z ravnateljem in vsemi zaposlenimi, ki so nonšalantno ignorirali “priporočila strokovnjakov” in nas z lastnimi neodgovornimi dejanji pahnili nazaj v epidemijo?
Ne, nihče ne bo tvegal takšnega scenarija, zato lahko mirno rečemo, da so “priporočila” dejansko pravila.

Ob upoštevanju pravil naših vladnih “strokovnjakov” so vrtci in učilnice postali zapori. Otroci bodo imeli nešteto omejitev, ki jih ne morejo in ne bodo razumeli.
Lahko ste popolni starši in že 8 tednov otroku razlagate, kaj je epidemija in zakaj mora nositi masko … a to ne pomeni, da bo otrok ob ponovnem snidenju s prijatelji (šola) ali ob odsotnosti staršev (vrtec) razumel in spoštoval pravila zapora, ki stoji na mestu, kjer je nekoč stala ustanova, ki mu je nudila varno okolje, v katerem se lahko izraža, uči in raste v vseh ostalih pogledih. Ne, to NI mogoče! Vsaj v veliki večini primerov.

Se je kdo sploh vprašal, kako bo to vplivalo na psiho naših otrok? Kako bo to vplivalo na dojemanje šole/vrtca v prihodnosti? Jaz, na primer, sem zasovražil nakupovanje, ki sem ga naravnost oboževal. Zakaj? Ker sem v tistih 45 minutah v trgovini vsakič skorajda crknil zaradi maske, ki me je dušila in mi onemogočala “normalno” nakupovanje. Softič, kajne? LOL, pa še šoping mu je všeč – ta je zihr motenc!

Morda res, a pomislimo na otroke, ki bodo cel dan preživeli v svojih navideznih celicah (vsak mora biti za svojo mizo – tudi med odmorom). Ste bili kdaj otroci? Se še spomnite, kako ste včasih odštevali sekunde do zvonca, da ste lahko … še naprej sedeli za svojo mizo in se izogibali sošolcem?
Bodimo realni – redki otroci obožujejo šolo do te mere, da jim ti ukrepi ne bodo omajali neskončne ljubezni do nekoč vzgojno-izobraževalnih, od ponedeljka pa represivno-izobraževalnih ustanov!

Morda me še bolj zmotijo pravila za vrtce, ker moj otrok spada v skupino otrok, ki jo čaka še bolj nora situacija od tiste v šolah.
Svojega otroka, ki 3 mesece (1 mesec je bila doma zaradi “nekakšne viroze”) ni videl vzgojiteljic in prijateljev in se je v tem času nepredstavljivo navezal name in na svojo mamico, bom prinesel do vrat vrtca in jo oddal vzgojiteljici v zaščitni opremi.

To je otrok, ki NE razume pandemije in ga prestraši že lasten oče z masko.
… najprej jo bom prestrašil z masko. Ko jo bom končno pomiril, pa ji povem, da greva v vrtec, kjer se bo imela super in se bo lahko na 2 metra gledala s sošolci in vzgojiteljicami (ki bodo imele maske). Igrali se bodo vsak s svojo igračo (LOL – vsi starši vemo, koliko je možnosti za to). Vsakič, ko jo bo lulat ali kakat (ker nima več pleničk), bo potrebna dekontaminacija stranišča, moje hčerke, vzgojiteljice …
Uganeš, kdo bo kmalu spet nosil pleničko?
Se ti kaj dozdeva, kdo doma ne bo več mirno spal?
Kdo bo izgubil zaupanje v svoje starše?
Kdo bo zasovražil vrtec in vzgojiteljice?

Joj, ali pa otroci s posebnimi potrebami?! Vzgojitelji ne bodo smeli imeti osebnih stikov z otroki! Vsak, ki je imel čast 10 sekund preživeti v družbi nekoga s posebnimi potrebami, se zaveda, da imajo taki otroci še večjo potrebo po bližini. Objemi so prepovedani, nasmeška se izza maske ne vidi … KDO in KAKO jim bo razložil, da so vsi ti ukrepi pravzaprav “dobri” za njih?

Ni mi jasno, kako starši NE pomislimo na dobrobit naših otrok in NE razumemo posledic, ki bi jih lahko vračanje v šole/vrtce – v takih pogojih – lahko in tudi bo imelo na naših otrocih.

_
“Priporočila strokovnjakov” so pravila, ki si jih je izmislil … ne vem točno, kdo – dejstvo je, da je to nekdo, ki nima svojih otrok in nikakor ne razume potreb le-teh.
Te “smernice” je zapisal nekdo, ki nima osnovnega znanja pedagogike, ne dojema psihološkega vidika svojih idiotizmov in mu je vseeno za dobrobit otrok in zaposlenih v šolstvu.

Na tem svetu NI strokovnjaka, ki bi prebral “priporočila” šolam in vrtcem in lahko s čisto vestjo reče, da ukrepi ne bodo imeli nikakršnih posledic na naših otrocih.

_
(skorajda) Cela država je v marcu obstala zaradi “smrtonosnega” virusa, ki je “pomoril nešteto” Slovencev (ki bi drugače umrli od gripe/pljučnice/ošpic/starosti/324 pridruženih bolezni) … in vsi smo se prestrašeno strinjali z ukrepi.
Nihče ni pomislil na gospodarsko krizo, ki nas bo prizadela.
Nihče ni pomislil na zdravstveno krizo, ki nas bo prizadela.
Nihče ni pomislil na … nič! Važno je bilo omejiti “smrtonosno epidemijo najsmrtonosnejšega virusa po kugi” – za življenja (starostnikov, ki bi drugače umrli od gripe/pljučnice/ošpic/starosti/324 pridruženih bolezni) gre …

Potem pa smo se naveličali biti doma, naveličali smo se svojih partnerjev in otrok, državi je zmanjkalo denarja za ukrepe (kam je šel, ne ve nihče) in prišli smo do 14. maja, ko je v poznih večernih urah “država” razglasila konec epidemije.

Virus ni več nevaren … kar bomo preverili z eksperimentom, v katerem bodo glavno vlogo odigrali naši otroci.
Nihče ne pomisli na zdravje naših otrok.
Nihče ne pomisli na psihološke in ostale posledice, ki bodo prizadele naše otroke.
Nihče ne pomisli na “smrtonosni virus”, ki bi lahko prizadel naše otroke (glej primer na Dunaju) …

_
Moj otrok v ponedeljek NE gre v vrtec in ne bo sodeloval v zdravstveno-socialnem eksperimentu, ki so si ga zamislili “strokovnjaki”. Nekdo od naju bo ostal doma – ne veva še kdo, ker sva na pristojnih ministrstvih in uradih dobila 393 različnih informacij o tem, kdo od naju lahko ostane doma s hčerko – in s tem še dodatno tvegal svojo zaposlitev. JEBIGA – otrok mi pomeni več kot ves denar na svetu!

Kaj pa bo po tem?
NE VEM!

Precej sebično lahko trdim, da sta idealna scenarija samo dva.
Prvi prinaša ukinitev vseh “strokovnih priporočil” za šole in vrtce, drugi (bolj realen) pa vsebuje manjši izbruh gripe v enem od vrtcev in ponovni “full lock-down za vse izobraževalne ustanove” …

Pozivam vse “genije” in “strokovnjake”, ki so sodelovali pri snovanju “priporočil”, da v ponedeljek vstopijo v izobraževalno ustanovo po izbiri in zgolj prvi dan eksperimenta pomagajo pri izvrševanju “priporočil”.
Saj veste – učimo z zgledom!

Mislim, da si lahko za ponedeljek vsi nakažejo bonuse za delo v izrednih razmerah (ki ga zaradi igric vlade ne bo videl nihče izmed zaposlenih v šolstvu). Nihče vam ne bo oporekal.

____
Vem, da se bodo vsi zaposleni trudili za dobrobit naših otrok, a jim pogoji, “priporočeni s strani stroke”, ne omogočajo oz. ne dopuščajo opravljati dela na način, ki bi zadovoljil otrokove potrebe brez kakršnihkoli posledic (tudi tistih, ki bodo morda vidne šele v prihodnosti).

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here