V Zakonu o javni rabi Slovenščine piše:
“Slovenski jezik je uradni jezik Republike Slovenije. V njem poteka govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Republiki Sloveniji.”
Zakaj torej potrebujemo dvojezične napise, kot jih je naredil ravnatelj osnovne šole v Kranju, zakaj rabimo albanske prevajalce v Velenju, ter na Jesenicah? Tisti, ki pridejo k nam se morajo naučiti naš jezik in se sporazumevati v našem jeziku, v kolikor tega ne morajo, naj si oni dokler se ne naučijo našega jezika omislijo prevajalca in ga tudi plačajo. Ali pa naj govorijo tako kot že govorijo tam kjer se tako govori, tukaj je Slovenija in tukaj govorimo SLOVENSKO! Slovenke in Slovenci, ne smemo pustiti, da nam tujec narekuje pravila, na tej zemlji smo mi gospodarji! *
________________
Peljem bejbo na sladoled v bližnjo slaščičarno in ugotovim, da je albanski prodajalec njej dal večjo kepico.
FAKIN ŠIPTAR!
HEJTAM VSE VS CIGANE PA ŠIPCE PA MAKARONARJE PA OSTALE PIZDE, K SERJEJO PO SLOVENIJI!
(si zelo potiho šepetam v mislih)
Kaj naj naredim? Tem šiptarjem je treba pokazati, kdo je gospodar te zemlje!
Gremo v boj proti vsem drugačnim, gremo v boj za našo državo!
Razmišljam, da bi mu kar tam jebal mamico – baje so taspodni na to ful občutljivi? – ko za pultom opazim njegove 3 bratrance in 5 sester. Naj se žrtvujem za svojo državo, za svoj ponos in svojo zemljo ali …
Mah ne, bom doma začel svoj boj za Slovenijo.
Takoj, ko pridem do računalnika, najdem najbolj slovensko od vseh slovenskih nacionalističnih FB skupin in se ji pridružim.
TO JE TO! Sami mačo Slovenci, slovenska zastava in fotografije naših idolov: Prešerna, Trubarja in ostalih junakov, ki so se borili za to, da lahko pišem na zid te slovenske skupine.
Naročim si 7 majic s pro-slovenskimi gesli in rutko s slovenskim grbom – super junak potrebuje super oblačila (za vsak dan v tednu).
U, še boksarice z grbom Karantanije in tangice z napisom “Marš šeeptar!” – pok v košarico.
Sprehodim se skozi seznam članov in pofrendam vse, ki so videti dovolj slovensko, da bi lahko bili moji prijatelji.
Vesel sem, da sem med svojimi. Opažam, da nas je kar veliko – junakov, ki morajo na nekoga zliti svoj gnev zaradi premajhnega kurca sladoleda.
Nekateri lepijo zabavne slovenske fotografije, drugi pišejo slovenska sporočila … Tudi jaz bi rad bil del te slovenske elite!
Rad bi prispeval k boju. Rad bi bil “dodana vrednost”. Rad bi bil koristen!
Hm, kaj pa … če napišem pesem – Prešeren ni bil dovolj agresiven, potrebujemo eno domačo vižo za preganjanje šiptarjev!
Jaz sem pravi car,
jaz Slovenije sem gospodar!
Rodilnik samo jaz ne bom uporabljal,
materinščino samo jaz bom zlorabljal!
S in Z ugibam kam se piše,
za vejico nimam pojma kam se jo nariše!
Nebi znal je postavit tut če gorela bi mi rit!
Mi Slovenci smo pravi,
neumen šiptar tega ne zaboravi!
________________
#sarcasmoff
Dragi moji prijatelji Slovenci in tudi vsi ostali Busančki, ki berete ta blog:
NI važno od kod si, važno je, kaj pišeš po FB in kakšne bedarije lajkaš!
Ne sovražite vseh Albancev zaradi slaščičarja, ki vam je odmeril (pre)majhno kepico sladoleda.
Ne terorizirajte vseh Hrvatov zaradi neprijetnosti, ki se vam je zgodila v Istri.
Ne psujte vseh Srbov zaradi kretenskega soseda, ki navsezgodaj (pre)naglas nabija Pink TV.
Spomnite se vseh slovenskih pezdetov, ki jih srečate vsak dan in pomislite, kako bi bilo, če bi vas zaradi slehernega izmed njih nekdo sovražil.
Bedno, kajne?
Bodi strpen in ne pozabi:
Na svetu sta le dve vrsti ljudi:
tisti, ki (še) ne marajo sladoleda in tisti, ki so ga (že) jedli pri stricu Liridonu.
________________________
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
*kopirano z ene izmed slovenskih nacionalističnih FB skupin
