Začelo se je nekje davnega leta 1999, ko sem oblečen v Drakulo hodil po kranjskem getu in po blokih fehtal sladkarije. V strahu pred milenijskim hroščem so bile bakice tisto leto še posebej darežljive: poleg pomaranč, bonbonov in kakšnega krofa sem ter tja so se v moji vrečkici prvič znašli tudi tolarčki.
“MAJKETI?! MAAAAAJKETI, da si dobu keš?! KJE, KERA BAKICA?!!!”
Kar naenkrat se je vsem mojim prijateljem in njihovim prijateljem in njihovim prijateljem in njihovim prijateljem … prikupila ideja o pustnih maskah – nič več se niso zgražali v smislu, da je to “gnilo” in “samo za otroke”.
Že čez nekaj minut sem jih spet srečal. Eden je imel narisane brke in čez glavo poveznjeno ruto, drugi je imel v rokah kavbojsko pištolo, tretji pa je imel na nosu nekaj rdečega – fejk gusar, wannabe kavboj in nesmešen klovn so se ušunjali na moj teren.
Fehtanja po blokih je bilo konec. Tisti pustni četrtek sem dobil nekaj slastnih krofov, nekaj kislih pomaranč in celo 73 tolarjev, potem pa je šlo samo še navzdol. Že v soboto skorajda nihče več ni odprl vrat, v torek pa so me iz enega bloka celo nagnali.
Sem bil res tako grozna Drakula …
… ali pa je bilo posredi nekaj drugega?
Odgovor sem dobil še isti večer, ko so na naša vrata trikrat potrkali trije fantje. Isti fantje, isti kostumi … drugačne kombinacije le-teh.
PO tem ko jim je mami dala nekaj bonbonov, so se preoblekli in prišli še enkrat na vrata … in potem še enkrat. Mami je popizdila, jaz pa sem dojel, da za slab izkupiček pustnega žohanja ni kriv (samo) moj ultra-grozni kostum. Kriva je bila izkoriščevalska mularija, ki je uničila del pustne tradicije.
Od takrat sem precej grumpy pustna šema. Večino pustnih dni preživim v enakem kostumu: seksi mišičast bloger. Ne žoham več (samo Manco ob večerih), ne hodim na pustne povorke, ne jem krof… #bajsi
Pust sem nekako pustil ob strani. Tudi Manca ni neka (pustna) šema, zato je do mojega zanemarjanja “pustnega izročila” prišlo čisto spontano.
Potem pa se je rodila Julija – čas je, da obnovimo nekatere tradicije!
Četrtek: “Meh, mrz je. Men se ne da. Jz itq nč nam, ti nč navš, tamala pa še ne dojema …”
Sobota: “Kaj pa, če bi danes lenarl na kavču?”
Danes je torek in priznam, da sem še zjutraj mislil, da bo letošnji pust minil ob izgovarjanju na dejstvo, da se Julija še ničesar ne zaveda in da se itak ne bo ničesar spomnila. No, ja – jaz vem, da se ne spomnim ničesar v zvezi s svojim prvim pustom? Najbrž me je mati oblekla v kakšno nadvse neprimerno pizdarijo in me vlačila gor in dol po Gorenjski. Spomin na leto, ko je oblečena v belo rjuho vsem na povorki glasno razlagala, da je KONDOM, ne duh … še živi.
Med pohanjem pustne piške je nekdo pozvonil na vrata. V le nekaj sekundah sem oblekel gate, hlače in majico, zjagal Zoyo na prostor, odklenil vrata in zagledal en velik prazen nič. Hm, le kdo bi lahko bil? MAŠKARE! Uf, še dobro, da sem bil prepozen, ker razen 3 dni starih krofov in pasjih briketov nimam nič, kar bi jim lahko dal … Med razmišljanjem buljim skozi okno in ju zagledam.
Dve maškari, ki sta mi še nekaj minut burili domišljijo in sta dejanski razlog/navdih za ta zapis.
Mladenki stari (upam, da) vsaj 18 let sta bili oblečeni v mačko in tigra. V precej slutty verziji mucke in tigrice …
Ne vem, kaj me bolj bega:
a) ugibanje njune starosti (kot očka mlade princeske razmišljam le o cifrah nad 18 let)
b) neobčutljivost na mraz (ob odsotnosti kožuščka bi rekel, da so bili nekateri njuni predeli precej podvrženi temperaturam, ki niso značilne za afriško podnebje)
c) razmišljanje o njunih motivih za početje nečesa, kar so moji 12 letni prijatelji davnega leta ’99 označili za otročje
d) ugibanje temperature olja v želji po izognitvi opeklinam po Mančinem najboljšem prijatelju
A jz česa ne vem? A je folk začel maškaram na veliko talat evrčke? Zakva se bejbe oblačjo v slutty izvedbe živalic in hodjo po bajtah trkat na kurce vrata tipov, ki vsak let bolj nasmejani odpirajo vrata maškaram.
Kdaj smo iz vzklikanja: “MAŠKARCA!” prišli na vprašanje: “MAŠKURCA?”
_
Zbegan sem kmalu pomislil na krofe. Najboljši del pusta so sladki hlebčki testa … Mmm, krofi!
“Manca, gremo! Obleč tamalo, pičimo po krofe!”
“A bo zajček? Ja, koook bo luštna …”
“Kva pa midva?”
“Ah nč. Če namo vsi neki tko, da smo v kontekstu, pol jz nam nč …”
“OK, nej bo zajc s steklino, midva pa fukneva maske gor?”
Rečeno – st0rjeno!
Naš prvi pustni torek:
________________________
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
