Odprem FB in s prstom drsam mimo reklam, motivacijskih filmčkov in povabil na sajenje ananasa v Farmvillu …
Najbolj me zanima, kaj je kdo jedel, kdo se je s kom skregal in kam je kdo potoval – ja, vsak ima svoje preference in tudi jaz sem eden tistih, ki je prelen, da bi bral (pre)dolge objave o Kučanu in Janši, o cepljenju in njegovih (možnih) posledicah, o globalnem segrevanju, o mučenju mačk in o ljudeh, ki ob dveh diplomah ne najdejo službe … FB je poln sr*nja!
________________________
Prelen? Morda pa me je le izučilo, da ne berem stvari, ki me razpi*dijo? Ah, ne – predvsem sem len.
Priznam: še medtem ko sedim na porcelanu, se mi včasih ne da prebrati vseh blogov, pogledati vseh vlogov, prečekirati (čisto) vseh poročnih fotografij, foto seans z dojenčki … Priznam: včasih samo stisnem LIKE.
JBG – sploh me ni sram ali kaj podobnega – to je precej podobna zadeva, kot ko ti otrok prinese (sploh ne prvo) risbico in te ves navdušen sprašuje, če ti je všeč.
“Wooow, super je … KAJ pa je to? A je žirafa?”
“Ati, to je riba. Pa rak. K v puščavi sadita lokvanje …”
In pol te še pogleda s tistim a-si-ti-debil-da-ne-vidiš-tega pogledom.
Halo? Na skret papir si narisal dva kroga, eden je rumen, eden pa rdeč. KAKO DFU*K NAJ BI IZ TEGA RAZBRAL TVOJO POPOLNOMA NELOGIČNO ZGODBO – katera riba bi pri zdravi pameti v puščavi posadila lokvanj – v avgustu? To gladko ni po setvenem koledarju!
Calm down – nismo še tam.
Še …
Itak bo Julija risala samo najlepše risbice – no worries!
________________________
Lajkam, lajkam, lajkam …
Moja mami lajka vse moje bloge, fotografije … v 5 sekundah po objavi. 10 minut kasneje me lajka še žena in dobro uro kasneje še sestra.
To so najpomembnejši trije lajki, ki so eden od razlogov, da sem danes tu in da še vedno pišem, fotkam in objavljam sr*nje, ki ga tisoči predrsavajo med jutranjim kakcem.
Nekje vmes (v dveh letih) se je nabralo že malo več kot 5.000 takih, ki jim je moje sr*nje všeč in ga – včasih iz dolgčasa, drugič iz vljudnosti, spet tretjič, ker so zadevo prebrali in jim je všeč – lajkajo.
Hvala vam za vseh 5.000+ na gor obrnjenih palcev, ki me spodbujajo k pisanju tudi takrat, ko … sem prelen. Ali pa ne najdem navdiha za tipkanje.
________________________
Včasih pokukam na kakšnega izmed malo bolj uspešnih blogov – videti je, da sem edini, ki občasno ne ve, kaj bi napisal.
Ena baba iz Hrastnika vsak dan naredi 235 objav in prav vse so zanimive (OK, nekatere samo polajkam …).
Vloger-kuhar-ati z zavidljivo pričesko vsak dan posname nov vlog, ki … pač, tip raztura.
Tukaj je še en falot, ki prodaja češnje (se mi zdi?). Včasih me nasmeji, včasih pa razpi*di – taprav blogger!
Pa dva, do katerih gojim nekakšen love-hate odnos. Love, ker sta res kul, in hate, ker je večina njunih objav tako super, da sem čisto zelen od zavisti.
Da o mojem bratu-po-frizuri, ki ga gledajo še stare mame – in to navkljub temu, da v večini primerov govori o avtomobilih – sploh ne govorim.
FOLK točno ve, o čem bi blogal (vlogal).
Saj tudi jaz ponavadi približno vem, kaj bi rad spravil iz sebe … Zatakne se pri realizaciji le-tega, ko se soočam z dvomi, ki rahlo zameglijo mojo razsodnost:
Ali to sploh koga zanima?
Bo to sploh komu všeč?
Mah, to mi bo spet sam mtka lajkala …
Uf, kva če me še mtka neha lajkat?
A ni to že un zanč napisu?
________________________
V takih primerih se vedno spomnim na dejstvo, da sem blog dejansko začel pisati zase.
Začelo se je s preprostim beleženjem spominov – lažje je namreč napisati blog, kot pa vsaki babici, tetki, sestri … posebej pošiljati e-maile, SMS-e in/ali na dolgo in široko po 1.000-krat razlagati isto zgodbo – nadaljevalo se je s pametovanji, sedaj pa v večini pišem bedarije izpod peresa rahlo utrujenega fotra, ki rad podrega v kočljive teme.
Vsi vi – oboževalci, oboževalke, fani, haterji … – ste prišli kasneje.
_
Danes pišem zase – malo za dušo in v spomin – in pišem za vas, ki vas morda tarejo podobne težave in uživate v podobnih radostih.
Čeprav je vse že bilo napisano in je vse že bilo povedano, jaz “o tem” pišem na svoj, malce drugačen način …
Upam, da ti je všeč, če ne pa … jebiga.
HA! Saj veš … KDOR TO BERE … IMA PREVEČ ČASA!
_____
P.S.
Konkurenca je pa itak zakon – prisili te v to, da si še boljši!
_____
P.S.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
