Day 12: Soy Andraž
Sirček
Hja, jem sir in kruh. V Argentini … v precej zmahani kuhinji hostla.
Recap
»No emglish!«-šofer se je z M pogovarjal kar v španščini. Med vožnjo od letališča do hostla sta se pomenila o njegovem obisku Jugoslavije in nekaj malega o tem, da nimava denarja – pa da bo prišel kasneje nazaj ponj, ker se mu mudi naprej do druge stranke.
Na letališču NI mogoče dvigniti pesov in NI mogoče MENJATI dolarjev v pesose – vsaj nama in hordi razpiz*enih sotrpinov to ni bilo omogočeno. »Prazen bankomat« IN/ALI »bankomat ne dela« IN/ALI »bankomat ne sprejema vaše kartice« = pač, NE da se priti do denarja.
Na recepciji hostla naju je presenetil še »Yes, but NO english …«-receptor in jasno nama je postalo, da z angleščino ne bova kaj prida dosegla.
K sreči sem oboževalec Esmeralde, Cassandre ipd. špansko govorečih telenovel in sem z lahkoto zdrdral vse svoje fraze: »Mi hijo Jose Armando. Soy Andraž!« in seveda klasični »Mi esposa es muy peligrosa« – kar pa nama seveda ni nič pomagalo.
Z vsako minuto bolj tekoča španščina moje espose naju je vsaj približno približala govorici receptorja (Brazilec = govori portugalsko) in nekako smo prišli do približno približnih navodil za pot do trgovine in bančnega avtomata.
Temačne ulice dokaj getovskega dela Buenos Airesa (ko vstopim v novo okolje, sem prvi dan malček nezaupljiv in kot prestrašen kužek renčeče ter s hitrim korakom poskakujem naokoli) sva pregledala samo toliko, da sva našla trgovino (kjer je vse DRAGO in vsebuje enormne količine cukra (sladkorja za negorenjce)) in bankomat.
Pool
Torej – jem kruh in sir in čekiram svoje nove sostanovalce.
»Do you want to play some pool?« …
_____
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
