Day 4: Lazzzy
Muca za dobro jutro
Sosedova muca, gekon na stropu in jaz v postelji – vsi ostali še spijo. Zbudil sem se naspan in z ogromnim nasmeškom na obrazu.
Uživam v prijetnem čivkanju fluorescenčnih vrabčkov … ko se spomnim, da bom že čez 17 dni spet zmrzoval v Ljubljani.
Dan številka 4 je minil, kot bi rignil: na hitrco in s sladkim priokusom dogajanja čez dan.
Zjutraj sva bila po obisku plaže in trgovine na žalost prepozna za kakšne aktivnosti in/ali tripe, zato sva se odločila, da dan izkoristiva za polnjenje baterij na soncu (beri: gingerji v senci) in raziskovanje kotičkov za lenarjenje v hostlu in okolici.
Rezervirala sva surfing ter šnorklanje in izdelala okviren plan dogajanja v naslednjih dneh.
Ljubezen, voda in paradižnik
Sredi popoldneva sem dojel, kaj je prejšnji večer Rebecca (receptorka) govorila o vodi – da je namreč NI (nazadnje je bojda deževalo oktobra 2014)! Razodetje sem doživel na BELEM prestolu, ko sem želel odplakniti svoj RJAVI zaklad – misija: neuspešno.
Celotno situacijo bi najbrž bolje opisala Manca, ker sem jaz dogodke potlačil globoko v podzavest.
Spomnim se, da sem jo prek FB Messengerja obvestil, da sem v kopalnici in imam situacijo, iz katere ne vidim izhoda (sva eden tistih parov, ki si deli (skoraj) vse pa je “tole” vseeno bilo nekaj novega).
Razlagal sem ji o precejšnji razsežnosti kloba…– am, situacije in na moledovanje, naj ne prihaja v bližino kraja dogajanja, se je odzvala z: “Piki, rada te mam. Pridem!” in mi dostavila cca. 15 litrov vode (se pri tem do solz nasmejala moji zabuhli faci in prepotenemu čelu) ter mi zaupala svojo taktiko splakovanja … ki pa se NI obnesla.
Babe in njihovi majhni kakci!
Super Mario bi bil ponosen na prikazane vodovodarske prijeme, saj mi je samo z uporabo toaletne metlice (ob podpori dodatnega litra ali dveh vode) uspelo eliminirati grožnjo in se znebiti skorajda vseh sledi masakra.
No, ostal je en majhen paradajzek, oziroma lupinica le-tega, ampak z malenkostmi se ni za obremenjevati.
Po dooooooooooooolgem tuširanju sva se odpravila na večerjo v Food Court.
Med prežvekovanjem svoje druge tortilje sem se spomnil na popoldanske prigode in preklel svoj “zlata ribica” spomin. Mehiška hrana in slabi toaletni pogoji pač ne pašejo skupaj.
Cancelling a cancellation
Tukaj je res noro lepo – plaža, folk, vibe … vse je perfect.
Odločila sva se, da načrtovano pot na karibsko stran Kostarike odpoveva in se posvetiva lepotam Tamarinda z okolico. Preklicala sva rezervacijo sobe v Puerto Vieju in se ušunjala v “lounge” med ostale rezidente hostla.
Ob poslušanju zgodbic dveh Švedov, ki sta na karibski strani doživela same lepe stvari in sta o tem mestu govorila v samih presežkih, sva skenslala odpoved sobe = ponovno rezervirala sobo (sva pač komplikatorja).
FAN TA DIG! (švedsko)
V zameno za podrobne informacije o karibski obali je Manca enega od njiju naučila nekaj slovenskih besed (živijo, kako si, jaz sem Šved), jaz pa sem pristavil tiste najbolj uporabne (kur*c, pič*a, jeb*m ti mat*r), nato pa je bil čas za tuširanje in ZzZz (brez Švedov).
Seveda SPET ni bilo vode, ampak tokrat je bil razlog v skorajda 2-urnem tuširanju neke ameriške pi*ke, ki sem ji zato v mislih onegavil mamico, vse dokler nisem zaspal.
_____
P.S.
A že lajkaš mojo FB stran? Kaj pa Instagram?
_____
