#ucashsorekl – KDORTOBERE

Week by Week: 02

Malo za spomin, malo za firbce: Kako smo preživeli drugi teden?

~~________________________~~

Drugi teden naše dogodivščine je bil (za Julijo) poln novih doživetij: 1. prvi izlet na Odprto kuhinjo, 2. prvo kuhanje v domači kuhinjici, 3. prvi (pasji) sprehod in sladoledkanje v parku Tivoli, 4. prvi “nasvet” neznanca, 5. prvo bloganje, 6. prvi uradni fotošuting pri ekipi Ujeti trenutek in 7. prvi uradni KTB video, v katerem je nastopala kot prava profesionalka …
Drugi teden je bil tako rezerviran za veliko tistih “prvič” in vse kaže, da bo tako še nekaj časa – obstaja namreč še 118.120.132 situacij in scenarijev, v katere je še nisva “poturila” …

~~________________________~~

Zaenkrat sem še na fotrovskem dopustu. Naši dnevi minevajo izredno hitro, kar je dokaj čudno, glede na to, da smo večino časa skriti v varnem hladnem zavetju našega stanovanja.

Počasi in vztrajno podaljšujemo sprehode. Trenutna vročina dopušča le dva sprehoda na dan, enega zgodaj zjutraj in enega pozno popoldan (pa še ta je pod velikim vprašajem – VROČE JE ZA POPI*DIT!).
Sedaj pa k tistim res zanimivim stvarem, ki so se nam “pripetile” v drugem tednu:

Kljub vročini smo, kot že rečeno, uspeli obiskati Odprto kuhno, kjer sem (spet) jedel najboljši steak daleč naokoli – Picanha steak je nekaj, kar mora poskusiti vsak mesoljubec! 😉_____
Najboljša hrana je še vedno tista, ki jo pripraviš sam – rad bi, da bi Julija znala (dobro) kuhati, zato jo malce že vključujem v pripravo najboljših kosil ever (to so tista kosila, ki jih pripravi ati), ki so potrebna za produkcijo kvalitetnega mleka za našo malo princesko.
_____
Janez, Bibi ter njuna Zoya so nas pospremili na pasji zmenek v Tivoli.
Zoyi sta v trenutku postali prijateljici (čudno, glede na to, da gre za dve stari babi), Jan je “pozabil” denarnico, natakar pa si je vzel svojih “5 minut” za prevzem in oddajo naročila – tipičen ljubljanski zmenek, pač.
_____
Še preden smo se spokali iz avta pa je do avta pristopil starejši možakar in me pogledal, se stegnil v voziček (Zoya ni bila najbolj navdušena) in ocenil, da je Julija “še čisto sveža”.
Small talk bi trajal le nekaj sekund, če … “Marta, dej prid sm tole pogledat!” Njegova žena (?) stegne glavo v voziček in se nasmehne: “Ja, lepotička mala …”
Nenavdušeno se pridružim buljenju v tamalo: “Mhm, 10 dni je stara …”
“O, šele 10 … Hja, včasih so rekli 3 tedne nič ven …”
“Mhm …” Obrnem se stran in začnem nekaj šariti po avtomobilu – dojela sta hint in se spokala.
Ne vem, kako bo naslednjič – ko ne bom izredno dobre volje in nasvetodajalec ne bo prikupen gospod, ki mu skorajda ne gre zameriti njegovega dobronamernega nasveta …
_____
Medtem ko se je mamica tuširala, sva z Julijo ustvarila najin prvi skupni blog – v resnici je bolj malo pomagala, razen nekaj konstruktivnih kritik namreč ni niti mignila s prstom. Je pa veliko prdela (to ima po mamici?).
_____
Na 14. dan njenega življenja smo se odpravili proti Škofljici na najlepšo fotografsko izkušnjo EVER! Jure in Pika sta zakon! Od prve pa vse do zadnje sekunde našega druženja je moj obraz krasil nasmešek, ki se vleče še v današnji dan … Ker Jure in Pika sta zakon!
_____
Popoldan sem se, še utrujen od vsega navdušenja, preizkusil v montaži nekakšnega poskusa videobloga – to, kako uspešen sem bil, boste presodili vi …
(povezava do videa)

~~________________________~~

No, to je pa tudi to: 7 najbolj razburljivih zadev drugega tedna našega skupnega življenja.

Dojenje, kakanje in lulanje ter vreščanje na vsa pljuč(k)a sem izpustil – da ne kvarim občutka, da so to najlepši dnevi mojega življenja.

Julija je praznovala svoj 14. dan, ati in mami pa se vsak dan ščipata, ker še vedno ne verjameta, da vse to niso samo čudovite sanje (včasih ščipanje ni potrebno – ima naša mala princeska precej predirljiv glasek).