Obstaja še tisoč in ena beseda za čarobne priveske, ki že tisočletja mešajo moške glave. Obstaja tudi n-veliko ženskih občudovalk, a so glavni oboževalci predvsem moški.
Nekaj mističnega je na njih. Locirane so na sprednjem delu ženskega telesa, najdemo jih nekje med vratom in popkom. Nekatere štrlijo visoko v nebo, druge komaj opazno stojijo vedno na istem mestu, medtem ko tretje visijo malo sem in malo tja. O tistih, ki padajo nižje od popka, krožijo le šale, ki jim nočem(o) verjeti. Vsi vemo, kje so.
Jasen je tudi njihov namen oziroma njihova naloga: namenjene so hranjenju dojenčkov. Precej uporabne so tudi za odvračanje pozornosti mimoidočih moških in pri izmikanju kaznim ob prehitri vožnji.
Praviloma obstajajo v paru, a je ponavadi vedno ena izmed obeh večja in je posledično deležna tudi več pozornosti. Vidimo jih na vsakem koraku in skorajda vsak ima priložnost, da se kakšne tudi dotakne (ob privolitvi nosilke omenjenih zakladov!), a nas kljub temu prevzamejo vedno in povsod. Vsak ima svoje preference in med množico ljudi bi kar nekaj časa iskal dva, ki so jima všeč popolnoma iste – a vendar se navdušujemo nad večino njih. Težko pa bi za kakšne rekel, da so grde. Ne, to je tista magična lastnost, ki jo imajo – majhne in velike, naravne in umetne, trde ali mehke, štrleče ali viseče … prav vsake imajo svojega občudovalca (ali več njih). Le redke so prikrajšane za komplimente in to je tisto, kar jih dela posebne.
Tudi sam sem že od nekdaj velik fan najboljšega izuma matere narave. Joške so super zadevščina in skorajda ni situacije, ko bi se branil pogleda nanje. Jaz ne diskriminiram!
Obstajajo pa drugačni ljudje, ki imajo drugačne nazore. Takšni pravijo, da je treba doječe dojke pokrivati in skrivati. Takšnih ljudi ne razumem. Seveda je pogled na dojko, ki hrani dojenčka, nekaj povsem drugačnega od “parčka”, ki ju lastnica ponosno razkazuje na plaži. Doječi dojki bi težko pripisali seksualno konotacijo, a so tudi take prsi (ki služijo svojemu prvotnemu namenu) pogosto tarča obsojanja. “Razkazovanje” dojk ob dojenju je nenamerno in se zgodi brez vsakršnih vzgibov mamice, ki doji. Ne razumem zgražanja – doječa mati je še vedno nekakšen simbol uspeha/sreče. Zato je awkward moment, ko se pogledava v oči, na nek čuden način nekaj lepega in intimnega, čeprav je njeno početje pravzaprav javno. Gospa v mojih očeh išče (in najde) odobravanje, ne pa gnusa, obsojanja in drugih oblik neodobravanja, ki so še vedno preveč prisotno pri mimoidočih kretenih.
Da, nekateri so do jošk precej hinavski!
V svetu, kjer nas z dojkami bombardirajo na vsakem koraku, še vedno obstaja neka čistunskost, zaradi katere se poskuša opravičiti preganjanje doječih mamic IN vseh ostalih žensk, ki bi tako ali drugače želele razgaliti svoje bogastvo.
NIHČE NA SVETU NE BI SMEL NIKOMUR ODREJATI, KDAJ IN KAKO BO RAZGALIL SVOJE …
in medtem, ko tipkam, v pisarno pride moja mala triletnica in se zadere: “ATI, hočm met velke joške!”.
… NIHČE NA SVETU (razen očetje in mamice triletnic in ostalih najstnic do 18. leta) NE BI SMEL NIKOMUR ODREJATI, KDAJ IN KAKO BO RAZGALIL SVOJE PRSI. #FREETHENIPPLE
